Korupcijska afera Ibiza, zaradi katere je padla avstrijska vlada pod vodstvom kanclerja Sebastiana Kurza, še naprej buri duhove. Poraja se vprašanje, ali je objavo spornih videoposnetkov, iz katerih je razvidno, kako je Heinz-Christian Strache v zameno za politično podporo ponujal pogodbe z vlado, sprožil kar ruski predsednik Vladimir Putin, s katerim se po zaslugi slovenskih levičarjev vedno bolj povezuje tudi naša država.
V zadnjem tednu je Avstrijo pretresla objava videoposnetka, iz katerega je razvidno, da je sedaj že nekdanji avstrijski podkancler in vodja svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache pred avstrijskimi parlamentarnimi volitvami leta 2017 v zameno za pomoč pri povečanju volilne podpore njegovi stranki ponujal poslovne pogodbe z vlado domnevni ruski investitorki Aljoni Makarovi, ki je trdila, da je pripravljena v Avstriji investirati okoli 250 milijonov evrov. Kot je razvidno iz videoposnetka, je omenjena ženska predlagala nakup 50 odstotkov delnic avstrijskega časopisa Kronen Zeitung – vse to z namenom, da bi dosegla do svobodnjakov naklonjeno poročanje. Strache pa ji je na drugi strani v primeru vstopa v vlado obljubil javna naročila, ki jih je dotlej dobival gradbinec Strabag. Srečanja na Ibizi, na katerem je prišlo do omenjenih pogovorov, se je udeležil tudi sedanji vodja polanske skupine FPÖ Johann Gudenus, ki je po razkritju afere prav tako kot Strache odstopil z vseh funkcij v stranki svobodnjakov.
Korupcijska afera Ibiza je odnesla desno avstrijsko vlado. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je namreč predsedniku države Alexandru Van der Bellnu predlagal razpis predčasnih volitev, ki bodo najverjetneje septembra letos.
Ali za vsem tiči Putin?
Glede na številne posledice, ki jih bo omenjena afera imela za Avstrijo in tudi njeno širšo okolico, se poraja vprašanje, kdo je Stracheja in Gudenusa ujel v past, ter še bolj, kdo je videoposnetke tik pred evropskimi volitvami lansiral v javnost. Pri tem praktično vse poti vodijo do ruskega predsednika Vladimirja Putina, s katerim so bili svobodnjaki do nedavnega še kako povezani. Putin se je avgusta lani med drugim udeležil celo poroke avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl, ki so jo za ministrico predlagali ravno svobodnjaki. Poroka je potekala v neposredni bližini Slovenije, med svati pa je bil tudi Strache.
Nespametna slovenska zunanja politika
V povezavi s tesno navezanostjo svobodnjakov na Rusijo velja poudariti, da je afera Ibiza izbruhnila ravno v trenutku, ko je Strache obrnil hrbet Putinu. Obstaja torej velika verjetnost, da je šlo pri objavi videoposnetkov za njegov povračilni ukrep, ki pa ni pretresel le Avstrije, ampak tudi vse druge države, ki se v zadnjem času nepremišljeno navezujejo na Rusijo. Med slednjimi je tudi Slovenija, katere zlizanost s Putinovo Rusijo je predvsem posledica tega, da je naša zunanja politika pod vodstvom Karla Erjavca in Mira Cerarja v zadnjih letih povsem izgubila kompas. Putin se je tako na primer že leta 2016 udeležil slovesnosti ob Ruski kapelici, slovenska zunanja politika pa je bila tudi sicer praktično ves čas popolnoma proruska. V objem Rusije je Slovenijo nevarno potiskal zlasti Erjavec, ki je nerazumevanje geostrateškega položaja Slovenije jasno nakazal predvsem v prejšnjem mandatu, ko je kot zunanji minister večkrat letel v Moskvo, medtem ko je ignoriral stike z ZDA, ki bi morale biti kot članica Nata naš glavni zaveznik. Želja Rusije po gospodarskem in diplomatskem povezovanju s Slovenijo sicer ne čudi, saj Rusija zahodni Balkan že od nekdaj smatra za svojo interesno sfero.
Vodenje proruske zunanje politike s strani slovenske levice je popolnoma nesprejemljivo ter predvsem nevarno. Strachejev primer je namreč jasno nakazal, da Putin svoje partnerje ceni le, dokler mu koristijo, vsakršno neposlušnost pa strogo sankcionira.
M. D.