fbpx

Jordan Peterson z izjavami razjezil podnebne znanstvenike

Voditelj Joe Rogan in kanadski psiholog Jordan Peterson (foto: printscreen)

Nekdanji kanadski profesor Jordan B. Peterson, ki pozornost širše javnosti vedno znova pritegne zaradi svojih konservativnih pogledov na družbena in politična vprašanja, je tokrat postal tarča kritike podnebnih znanstvenikov zaradi svojih komentarjev o podnebju, ki jih je izjavil med intervjujem z Joejem Roganom v njegovem podkastu.

Kanadski klinični psiholog Jordan Peterson se je v ponedeljek pojavil v oddaji “Izkušnja Joeja Rogana in med pogovorom o podnebju in podnebnih spremembah podal svoje mnenje oziroma posplošene trditve o modelih, ki se uporabljajo za projektiranje podnebnih sprememb in njihovih vplivov, češ da so napačni. S svojim razmišljanjem je nadaljeval in pojasnil svoj vidik na podnebje s trditvijo: “Podnebje je VSE. Vendar modeli ne temeljijo na VSEM.” S tem je poskušal pojasniti nesmiselnost izračunov modelov za projektiranje podnebnih sprememb, saj je po njegovem mnenju nemogoče v izračune v tem primeru vključiti vse možne spremenljivke, prav tako pa naj bi se čez čas povečalo tudi število napak, sorazmerno s časom, “kako se odločiti, kateri niz spremenljivk uporabiti za enačbo, če gre za ‘vse’?”
Podnebni znanstveniki ostro nad Petersona
Znanstveniki namreč uporabljajo modele ali simulacije za projekcijo določenih vidikov podnebnih sprememb, kot so dvig globalnih temperatur, spremembe v vzorcih padavin in verjetnost suše. Petersonove pripombe po mnenju podnebnih znanstvenikov kažejo na splošno nerazumevanje delovanja znanstvenega modeliranja, menijo pa celo, da je spodbujanje napačnih informacij nevarno. “Takšen absurdni argument vodi v opustitev fizike, kemije, biologije in vseh drugih področij znanosti, kjer se formulira (in testira – to je kritični del, ki ga Peterson očitno ne razume) konceptualnih modelov, ki poskušajo poenostaviti sistem in destilirati ključne komponente in njihove interakcije,” je dejal Michael E. Mann, podnebni znanstvenik na Univerzi v Pensilvaniji. Zeke Hausfather, raziskovalec pri Berkeley Earth, je tvitnil graf, ki prikazuje, kako natančne so bile projekcije znanstvenikov o globalnem segrevanju v več desetletjih.

Klimatolog in raziskovalec Zeke Hausfather (foto: printscreen)

“Z uporabo modelov smo poskušali predvideti segrevanje že od poznih 1960-ih/zgodnjih 1970-ih. Če se ozremo nazaj, vidimo, da so se dobro izkazali, torej so naši modeli na splošno dobro opravili svoje delo,” je zapisal na Twitterju.
Ozadje Petersonovega razmišljanja
Peterson je dve leti delal v odboru ZN za trajnostni gospodarski in ekološki razvoj, tam pa je po študiranju vse mogoče literature prišel do zaključka, da je vprašanje podnebnih sprememb popolnoma katastrofalna zmešnjava in da je ideja, da nas bo to združilo, nemogoča, saj kot pravi, za globalno segrevanje ne vidi rešitve. To je bila osnova na njegov odgovor na vprašanje med eno od svojih razprav na Univerzi v Cambridgeu, ki se je glasilo “Ali bi vprašanje podnebnih sprememb lahko združilo politično levico in desnico?”

Jordan Peterson (foto: epa)

“Mislim, da je zelo težko ločiti znanost od politike,” je dejal Peterson, to pa utemeljil z razlago, da obstajata dve področji, in sicer “znanost za politiko” (kako naj znanost obvešča javno politiko) in “politika za znanost” (kako naj bi politike izboljšale znanstvena prizadevanja). Podnebne spremembe so torej najboljši primer, ker se izrazito dotikajo obeh področij. “In drugič, tudi če trditve, bolj radikalne trditve držijo, nimamo pojma, kaj storiti glede tega,” s čimer misli na nezanesljivost meritev sprememb skozi čas in sorazmerno povečanje števila napak, ki se v tem času zgodijo. Torej, človek lahko nekaj izmeri, ko se to dejansko zgodi in “kako za vraga boste rešili problem, ko ne morete niti izmeriti posledic svojih dejanj? Na primer, kako je to sploh mogoče”, se sprašuje Peterson, ki se sklicuje na povezavo narave znanstvenih modelov na splošno in zlasti s kompleksnostjo modelov podnebnih sprememb. Trdi, da bo vsak model imel nekaj negotovosti, ker vsake spremenljivke ni mogoče upoštevati v realnem času.

Višji BDP bo ljudem dvignil tudi okoljsko zavest
V svoji razpravi nadaljuje s trditvijo, da tudi če preklopimo na sonce in veter, je to energijo nemogoče shraniti, pri čemer se je skliceval na Nemčijo, ki je to poskusila, rezultat pa je le še večja poraba ogljikovega dioksida kot na začetku, ker so morali znova vklopiti svoje elektrarne na premog. Po njegovem mnenju vsako izkoriščanje enega alternativnega vira, sproži onesnaževanje na drugi strani. Glede na prebrano literaturo je zaključil, da šele ko ljudem dvigneš BDP do približno 5000 dolarjev na leto, začnejo skrbeti za okolje in okolje se očisti.

“Bogatejši ljudje bolj skrbijo za okolje, saj si to lahko privoščijo. Hitreje ko izvlečemo ljudi iz velike revščine, boljše je naše dolgoročno okoljsko stanje.” je dejal Peterson, pri čemer je navedel, da si deli svoje razmišljanje z Bjørnom Lomborgom, nekdanjim direktorjem Inštituta za okoljsko presojo danske vlade v Køpenhagnu, ki prav tako meni, da bi ekonomska rast znižala stopnjo onesnaževanja okolja in ne obratno, kot to trdijo akademiki.

Tanja Brkić