Nekdanji kanadski profesor Jordan B. Peterson, ki pozornost širše javnosti vedno znova pritegne zaradi svojih konservativnih pogledov na družbena in politična vprašanja, je tokrat postal tarča kritike podnebnih znanstvenikov zaradi svojih komentarjev o podnebju, ki jih je izjavil med intervjujem z Joejem Roganom v njegovem podkastu.
Peterson je dve leti delal v odboru ZN za trajnostni gospodarski in ekološki razvoj, tam pa je po študiranju vse mogoče literature prišel do zaključka, da je vprašanje podnebnih sprememb popolnoma katastrofalna zmešnjava in da je ideja, da nas bo to združilo, nemogoča, saj kot pravi, za globalno segrevanje ne vidi rešitve. To je bila osnova na njegov odgovor na vprašanje med eno od svojih razprav na Univerzi v Cambridgeu, ki se je glasilo “Ali bi vprašanje podnebnih sprememb lahko združilo politično levico in desnico?”
“Mislim, da je zelo težko ločiti znanost od politike,” je dejal Peterson, to pa utemeljil z razlago, da obstajata dve področji, in sicer “znanost za politiko” (kako naj znanost obvešča javno politiko) in “politika za znanost” (kako naj bi politike izboljšale znanstvena prizadevanja). Podnebne spremembe so torej najboljši primer, ker se izrazito dotikajo obeh področij. “In drugič, tudi če trditve, bolj radikalne trditve držijo, nimamo pojma, kaj storiti glede tega,” s čimer misli na nezanesljivost meritev sprememb skozi čas in sorazmerno povečanje števila napak, ki se v tem času zgodijo. Torej, človek lahko nekaj izmeri, ko se to dejansko zgodi in “kako za vraga boste rešili problem, ko ne morete niti izmeriti posledic svojih dejanj? Na primer, kako je to sploh mogoče”, se sprašuje Peterson, ki se sklicuje na povezavo narave znanstvenih modelov na splošno in zlasti s kompleksnostjo modelov podnebnih sprememb. Trdi, da bo vsak model imel nekaj negotovosti, ker vsake spremenljivke ni mogoče upoštevati v realnem času.
Višji BDP bo ljudem dvignil tudi okoljsko zavest
V svoji razpravi nadaljuje s trditvijo, da tudi če preklopimo na sonce in veter, je to energijo nemogoče shraniti, pri čemer se je skliceval na Nemčijo, ki je to poskusila, rezultat pa je le še večja poraba ogljikovega dioksida kot na začetku, ker so morali znova vklopiti svoje elektrarne na premog. Po njegovem mnenju vsako izkoriščanje enega alternativnega vira, sproži onesnaževanje na drugi strani. Glede na prebrano literaturo je zaključil, da šele ko ljudem dvigneš BDP do približno 5000 dolarjev na leto, začnejo skrbeti za okolje in okolje se očisti.
Tanja Brkić