Kako dolgo bo Bruselj še ščitil Macrona? Podobe policistov, ki snemajo čelade in se postavijo na stran rumenih telovnikov, obšle svet

Protesti v Parizu se nadaljuje že tri tedne, v soboto pa so dokončno ušli izpod nadzora oblasti. Foto: EPA.

Protest proti zvišanju cen goriva v Parizu, ki je v zadnjih treh tednih prerasel v vsesplošni protest proti ekonomski politiki predsednika Emmanuela Macrona, odmeva po svetu. Dogodki so dobili novo razsežnost v soboto, ko je več deset tisoč protestnikov okupiralo in poškodovalo Slavolok zmage, enega največjih simbolov francoske prestolnice. Policija na protestnike ciljala z vodnimi topovi, ponekod je uporabila tudi solzivec. Kot poročajo francoski mediji, je bilo vsaj 110 ljudi poškodovanih, med njimi tudi 17 članov varnostnih enot, opravili so več kot 400 aretacij. Predsednik Macron sicer še vedno vztraja, da so višje cene goriva nujne, če želi Francija obvladati grožnjo globalnega segrevanja, čemur pa nekateri v opoziciji nasprotujejo in opozarjajo, da gre za mit. S tem ne strinja tudi več kot 75 tisoč ljudi, ki je v zadnjih tednih zavzelo pariške ulice. Prizori Pariza so na trenutke pravzaprav apokaliptični; namesto običajnih mas turistov podobe zažganih avtomobil, razbitih trgovin in vsesplošnega kaosa.

Številni ljudje so v soboto popoldne za televizijske kamere poudarjali, da je bila večina protestnikov, razen redkih v prvi vrsti, pravzaprav miroljubnih, in da je policija tista, ki je z napadom s solzivcem sprožila kaotično sosledje dogodkov. Emmanuel Macron, ki se sicer mudi v Buenos Airesu na zasedanju odbora G20, je protestnike označil za nasilneže, ki želijo zgolj ustvariti kaos. Na začetku tedna je sicer francoski predsednik govoril s spravljivim tonom in skušal ljudi pridobiti na svojo stran z besedami, da je odprt za ideje, kako bi cene goriva obdavčili na drugačen način. A Francozov ni prepričal, saj je večina mnenja, da nima stika s situaciji običajnega Francoza.

Naj spomnimo. Protestniško gibanje se je razmahnilo na socialnem omrežju Facebook, kjer so spletni  uporabniki sprva izražali svoje nezadovoljstvo nad odločitvijo države, da zviša cene goriva. Nezadovoljstvo je eskaliralo do te mere, da se je na Macrona spravil širok politični spekter, tako z desne, kot tudi leve. Macron je sicer svoje politične nasprotnike že obtožil, da poskušajo proteste izkoristiti, da bi na ta način blokirali njegov reformni program. Toda samo prvemu protestu 17. novembra letos se je na ulicah pridružilo več kot 300 tisoč ljudi.

Cene dizelskih goriv, najbolj pogosto uporabljenega goriva v francoskih avtomobilih, je v zadnjem letu narasla za neverjetnih 23 odstotkov, na 1,51 evra na liter, kar je najvišja cena dizelskega goriva v zadnjem desetletju. Odločitev, da se cena dizelskega goriva s 1. januarjem 2019 zviša že za dodatnih 6,5 centa in bencinsko gorivo za 2,9 centa, je bil očitno zadnji žebelj v krsto francoskemu predsedniku, ki se po mnenju ljudi in opozicije obnaša vse bolj diktatorsko.

Več kot 60 odstotkov Francozov ne prenese več svojega predsednika Emmanuela Macrona, kažejo zadnje raziskave. Foto: EPA.

V soboto so v Parizu iz varnostnih razlogov zaprli dve prestižni blagovnici Galeries Lafayette in Printemps, zaradi nemirov pa so zaprli tudi 19 postaj podzemne železnice. Protesti vplivajo tudi na gospodarstvo. Deli osrednjega Pariza, običajno preplavljeni s turisti in predbožičnimi nakupovalci, so bili podobni bojnim območjem, saj so v zraku sledovi solzivca, po tleh ležijo zrušeni deli stavb. Hoteli in veleblagovnice so izgubili milijone, v nekaterih supermarketih so police izropane.

Emmanuel Macron je bil primoran v nedeljo sklicati tudi krizni sestanek, zato je z zasedanja G20 v Buenos Airesu v Argentini predčasno odletel nazaj v domovino. Sestanka so se udeležili med drugimi tudi notranji minister, predsednik vlade in številni visoki predstavniki vojske in policije. “Nikoli ne bomo sprejeli nasilja. Noben razlog ne opravičuje napada na predstavnike oblasti, poškodovanja poslovne lastnine, na novinarje, oziroma na Slavolok zmage,” je povedal Macron v Buenos Airesu.

Hinavska bruseljska politika: Na ulicah Poljske in Madžarske ni protestnikov, vseeno grožnje s sankcijami
Toda vse več poznavalcev francoske politike je prepričanih, da je Emmanuel Macron proteste zakuhal sam, potem ko je svoj kompas že zdavnaj izgubil. Čeprav je na francoskih volitvah zmagal s komaj 16 odstotno podporo volivcev, je do danes po ocenah izgubil podporo že treh četrtin svojih volivcev. Zadeva je eskalirala tako daleč, da se tudi predstavniki oblasti že postavljajo na stran protestnikov. Posnetki policistov, ki so sneli svoje čelade in si nadeli rumene protestniške jopiče, so v soboto popoldne zaobšle svet.

Najbolj zanimivo ob tem je, da zaradi protestov Macrona prav nihče izmed visokih bruseljskih predstavnikov ne kritizira, kot je to v navadi pri članicah držav Višjegrajske skupine, zlasti Poljske in Madžarske, kjer je na ulicah izjemno mirno in ljudje ne protestirajo proti oblasti. Kljub temu vladajoča politika ves čas dobiva grožnje s strani Bruslja, ker politika tamkajšnji oblastnikov ni v skladu z EU levičarsko agendo. Žal pa niti Bruselj ni imun na dogodke v Parizu, saj so se protesti že razširili tudi na ulice francosko govorečega dela Belgije.

L. S.