Kako lahko Rusi zagrenijo življenje Črni gori

Črna gora je v Bruslju začela dvodnevna pristopna pogajanja za vstop v zvezo Nato – pogovarjali se bodo predvsem o političnih, vojaških in pravnih vprašanjih. Naslednji korak bo podpis pristopnega protokola, po katerem se bo država začela udeleževati srečanj Nata kot povabljenka.

Črna gora se Natu “priključuje” le 16 let po tem, ko so zrak nad majhno državo preletavali in prestreljevali zavezniški lovci in bombniki v okviru intervencije na Kosovu. Gre za prvo širitev Nata po šestih letih.

Pridružitev Črne gore zavezništvu ima majhen vpliv na povečanje Natove ognjene moči. Črnogorska vojska ima namreč le okoli 2000 pripadnikov, kar je malo celo za slovenske standarde (slovenska vojska šteje čez 7000 aktivnih pripadnikov). Ima pa – pričakovano – vpliv na politično ravnovesje med Rusijo in Zahodom, piše Foreign Affairs.

Za nekatere je pridružitveno povabilo dokaz o črnogorskem napredku, saj morajo kandidatke za pridružitev izkazati politični, pravni in vojaški napredek. Povabilo je tudi dobra novica za Evropo, še posebej v času, ko stari kontinent pestijo številni problemi, hkrati pa je tudi dokaz, da prihaja na Zahodnem Balkanu do politične stabilizacije. Povabilo bi lahko navdihnilo tudi nekatere druge države, na primer Makedonijo ali Bosno in Hercegovino, da začnejo izvajati prepotrebne reforme – hkrati pa služi kot signal Gruziji in Ukrajini, da so “vrata odprta”.

Zakaj Rusija nasprotuje?
Natova širitev se ne more zaključiti nikakor drugače kot s povračilnimi ukrepi,” je širitev zavezništva komentiral Putinov tiskovni predstavnik Dmitry Peskov. Rusija Črni gori, ki je bila še do nedavnega njihova zaveznica, zameri prehajanje k Zahodu, saj to razume kot širjenje njegovega vpliva, služi pa tudi kot dodaten argument k tezi, da so se zahodne sile odločile Rusijo obkoliti in na tak način zmanjšati njen geopolitični vpliv.

Gre za odprt in konfrontacijski korak, ki bi lahko destabiliziral Evro-atlantski varnostni sistem,” je širitev ocenil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Da Rusija – vsaj v tem primeru – ne predstavlja varnostne grožnje, je prepričan analitik Atlantskega sveta Robbie Grammer. Glede na to, da je Črna gora od Rusije geografsko precej oddaljena, se bo Rusija najverjetneje odločila za kombinacijo ekonomskih in političnih povračilnih ukrepov.

Politične in gospodarske posledice priključitve Natu
Ruski povračili ukrepi so bili do sedaj predvsem politične narave, katerih namen naj bi bil prikazati Črno goro kot politično nestabilno državo. Proruske politične stranke so zato organizirale proteste, izostali pa niso niti pozivi k odstopu predsednika vlade Mila Djukanovića. Štirinajst dni nazaj je najmanj 5000 protestnikov zahtevalo, da se glede vprašanja pristopa k Natu izvede referendum. Vodja Nove srbske demokracije Andrija Mandić je v zvezi s tem povedal, da se lahko Črna gora znajde sredi hudega konflikta, v kolikor Djukanovićeva vlada na to temo ne bo organizirala referenduma. Kljub temu referenduma na to temo v Črni Gori verjetno ne bo, saj je predsednik vlade Djukanović dejal, da se bo vprašanje pristopa k Natu testiralo v okviru prihajajočih parlamentarnih volitev.

NATO nas je povabil zgolj zato, da bo imel proti Rusiji na razpolago malo več vojakov,” je dejal bivši črnogorski predsednik Momir Bulatović, pišejo črnogorski mediji.

Rusija ima v rokavu še enega asa, in sicer obsežno gospodarsko povezanost med državama, predvsem v turizmu in nepremičninskem sektorju. Zaenkrat je Črno goro doletel le embargo izvoza produktov iz prehrambene industrije, ker je Djukanovićeva vlada zavzela “zahodna” stališča glede krize na vzhodu Ukrajine in priključitve Krima. V prihodnje bi jo lahko doletele nadaljnje sankcije, če se bodo pridružitvena pogajanja nadaljevala.

Bivši vodja češke obnovitvene misije v Afganistanu in strokovnjak za Črno goro Matáyš Zrno trdi, da bi bil efekt tovrstnih sankcij minimalen ali ničen: “Rusija v rokah nima veliko, s čimer bi lahko grozila Črni gori. Izvoz Črne gore v Rusijo je minimalen, zato bi kakršnekoli ekonomske sankcije bolj škodovale Rusiji kot pa Črni gori. Lahko pa se zgodi, da Rusi povečajo vojaško sodelovanje s Srbi in jim priskrbijo raketne sisteme (tudi kot odgovor na hrvaški nakup 16 raketnih sistemov ameriške izdelave) zgolj zato, da se poveča nestabilnost regije.”

Zadnja linija obrambe, proruske stranke v državah članicah Nata
Za pridružitev nove članice Natu mora glasovati vseh 28 držav članic severnoatlantskega zavezništva. V parlamentih nekaterih državah članicah bi lahko bila potrditev nove članice pod vprašajem – predvsem zaradi strank, ki do Rusije kažejo izrazite simpatije, nekatere pa se od tam tudi financirajo.

Rusija ostaja med Črnogorci kljub oddaljenosti priljubljena. Profesor mednarodni odnosov s Harvarda Dimitri Betchev trdi, da bodo balkanske države vedno skušale sedeti na dveh stolih hkrati – med Vzhodom in Zahodom. Kljub temu je po njegovem odgovor na vprašanje o zagotavljanju varnosti preprost: “Vedno bodo izbrali Zahod.”

Ž. K.