Na Hrvaškem so v zadnjih tednih gostinci potihoma namigovali, da z letošnjo turistično sezono ne morejo biti zadovoljni, saj se ob iztekajočem se mesecu juliju številke še kar niso popravile, pa je zazvonil pravi alarm. Kot poroča popularen spletni portal Index, so naši južni sosedi doživeli nepričakovano hud upad števila gostov in nočitev v primerjavi s preteklimi leti, očitno pa v “lipi naši” nihče ni pričakoval, da se lahko kaj takega sploh zgodi. Gostov na Hrvaškem je bilo letos julija skoraj 200 tisoč manj kot lani, nočitev več kot pol milijona manj kot lani, rezervacij pa v nekaterih luksuznih letoviščih, kot je Opatija, celo za 90 odstotkov manj kot lani. Hrvaški gostinci se pritožujejo, da prodajajo samo še pakete “last minute”, in se čudijo, zakaj se je tako veliko število turistov letos raje kot na Hrvaško odpravilo na morje v Grčijo in Turčijo.
Število gostov in nočitev je padlo praktično v vseh velikih, popularnih hrvaških poletnih destinacijah. Največji finančni upad čutijo v Splitu, Šibeniku, na Kvarnerskih otokih in v Istri, medtem ko so jo nekoliko bolje odnesli samo v Dubrovniku. Kot poroča portal Index.hr, je sicer najbolj upadlo število čeških, poljskih in nemških turistov, a manj je letos tudi Slovencev.
Mediji so vse bolj kritični do ministra za turizem Garija Capellija, ki se je hvalil z rezultati v prvi polovici leta, a popolnoma zamočil v poletnih mesecih, ko Hrvaška ustvari največji del svojega prihodka. Index.hr poroča, da ministrstvo zaradi katastrofalno slabih številk ustvarjenih nočitev ne bo več objavljalo mesečno, temveč bo naslednje poročilo javnosti predstavilo šele septembra.
Novi list: Morda pa so cene previsoke
Katastrofalna, dvakrat slabša od lanske, daleč od takšne, kakršna bi morala biti – pa so samo nekatere izjave, s katerimi so letošnjo turistično sezono opisali turistični delavci v Opatiji. Prav vsi, od gostincev do hotelirjev in zasebnih lastnikov apartmajev, trdijo, da je letošnja sezona za pozabo in upajo, da jih morda reši lepše vreme v avgustu. Hrvaški Novi list piše, da bo morala država nehati iskati izgovore samo v premajhnem številu hotelskih sob in slabem vremenu, temveč jih poiskati tudi v višjih cenah in preslabih storitvah, ki jih gosti dobijo za ta denar. “Vse več poznavalcev pa meni, da je razlog za manjši obisk tudi povratek Turčije in Grčije na turistično karto Mediterana,” piše Novi list.
Srbski portal N1 pa poroča, da težav nimajo samo na Hrvaškem, temveč upad nočitev za 40 odstotkov beležijo tudi v Črni gori. Kot razlog navajajo dejstvo, da so se turisti prelili na egiptovski, grški in turški trg.
4 dni #Umag @ATP_Tour.
Mi pravijo🇭🇷gostinci: “Najlošija sezona poslednjih 30 godina.” Enako frendi iz Splita, edino Dubrovnik gre.
“Svi u Grčiju ili Tursku, za 500 eur 7 dana allexclusive.”
So pa zato zelo prijazni in to poletje jih morda strezni, da “more i sunce” ni več dovolj. pic.twitter.com/eg45KmNs09— BojanPožar (@BojanPozar) July 22, 2019
In Slovenci? Uradnih podatkov za letošnjo sezono še ni, a če za primerjavo vzamemo leto 2018, smo se prebivalci Slovenije odpravili na več kot 4,5 milijona zasebnih potovanj, največkrat obiskana država na zasebnih potovanjih v tujino pa je bila Hrvaška (61 odstotkov). In to kljub dejstvu, da so cene na Hrvaškem med poletnimi destinacijami med najvišjimi. Poznavalci ocenjujejo, da sta glavni razlog za ta paradoks še vedno geografska bližina in dejstvo, da ima veliko Slovencev na sosednjem Hrvaškem svoje vikende.
T. F.