fbpx

Kje tiči uspeh Slovaške, najuspešnejše države v Evropi po številu smrtnih žrtev covid-19?

Slika je simbolična (Foto: Wikimedia Commons)

Portal Bloomberg je pripravil pregled evropskih držav glede na število smrti na 100 tisoč prebivalcev zaradi covid-19, pri čemer izstopa Slovaška. Zaradi hitrega ukrepanja so tam na 100 tisoč prebivalcev zabeležili le 0,33 smrtnih primerov. Najvišje število smrti na 100 tisoč prebivalcev pa v Evropi beleži Belgija in sicer 56,8. To je rezultat tega, da tam vsako sumljivo smrt v domovih za starejše pripišejo covid-19. Slovenija se s 3,97 smrtnimi primeri na 100 tisoč prebivalcev uvršča med uspešnejše države, a epidemijo bi lahko še bolje zajezili, če bi ukrepali že v ključnih prvih dneh.

Portal Bloomberg je pripravil pregled evropskih držav glede na število smrti na 100 tisoč prebivalcev zaradi covid-19, pri čemer izstopa Slovaška. Tam so po podatkih Johns Hopkins University zabeležili 0,33 smrti na 100 tisoč prebivalcev.

Skupno je Slovaška sicer po zadnjih podatkih zabeležila 1.381 primerov okužb in 18 smrti.

Vir: Bloomberg

Slovaška je epidemijo zajezila s hitrim in odločnim ukrepanjem, strokovnjaki zdaj svarijo pred prehitrim sproščanjem ukrepov
Politiki in televizijski voditelji so v tej 5,5-milijonski državi pozivali k nošenju mask, še preden je to postalo obvezno. “Hitrost je bistvena,” je za Bloomberg situacijo na Slovaškem komentirala vodja epidemiološkega oddelka Medicinske univerze na Dunaju Eva Schernhammer: “Idealno bi bilo, če bi zajezili epidemijo v fazi, ko lahko izsledite kontakte vsakega novega okuženega. Slovaška je storila pravo stvar.”

Vodja regije Bratislava Juraj Droba je odredil zaprtje šol že dva dneva po potrditvi prvega primera okužbe, ker je videl, kaj se je dokazalo v Italiji. Slovaški glavni zdravstveni inšpektor Jan Mikas je odredil policiji, da je zaustavila konvoj smučarjev, ki so se vračali iz Avstrije. Policija jih je nato namestila v nadzorovano karanteno, kar se je izkazalo za pravilno odločitev, kar 60 izmed smučarjev je bilo kasneje na testu za novi koronavirus pozitivnih.

Slovaška vlada se zdaj pripravlja na odpiranje gospodarstva, znanstveniki pa svarijo, da je prezgodaj, da bi razglasili zmago v bitki.

Slovaška vlada (Foto: epa)

Belgija vsako sumljivo smrt v domovih za starejše pripiše covid-19
Med uspešnejšimi evropskimi državami pri spopadanju z epidemijo sta, kot navaja portal Bloomberg še na primer Latvija z 0,6 smrtnimi primeri na 100 tisoč prebivalcev in Grčija z 1,2 smrtnimi primeri na 100 tisoč prebivalcev. Najhuje pa je glede na število smrti v 11-milijonski Belgiji, kjer naj bi zaradi covid-19 že umrlo več ljudi kot na Kitajskem. Po zadnjih podatkih so tam zabeležili 46.687 primerov okužb in 7.207 primerov smrti oz. 56,8 smrti na 100 tisoč prebivalcev.

Kljub visokim številkam je bilo v Belgiji tudi na vrhuncu epidemije prostih 43 odstotkov postelj na enotah intenzivne terapije, razlog za visoko smrtnost pa naj bi bila birokratska strogost. Vsako sumljivo smrt v tamkajšnjih domovih za ostarele štejejo kot smrt zaradi covid-19, čeprav okužba ni bila potrjena. Približno 95 odstotkov smrti zaradi covid-19 v belgijskih domovih za starejše ni bilo potrjenih s testi, pač pa so jih potrdili na podlagi simptomov ali kontaktov. Tako želijo dobiti jasnejšo sliko o epidemiji.

Bruselj (Foto: epa)

Slovenija bi lahko epidemijo bistveno zajezila, če bi ukrepali že v ključnih prvih dneh
Glede na absolutno število smrti sta v Evropi sicer najhuje prizadeti Španija in Italija. Na 100 tisoč prebivalcev so imeli v prvi 47,4 smrtnih primerov, v drugi pa 42,3 smrtnih primerov.

Med uspešnejšimi državami pri spopadanju z epidemijo je tudi Slovenija s 3,97 smrtnimi primeri na 100 tisoč prebivalcev. To je rezultat hitrega ukrepanja vlade Janeza Janše, ki je ostre ukrepe sprejela takoj po prevzemu poslov. V raziskavi prestižne britanske Univerza v Oxfordu, ki spremlja ukrepe vlad za zajezitev novega koronavirusa je bila Slovenija ocenjena z najvišjo možno vrednostjo Indeksa odzivnosti (Stringency Index).

Kljub vsemu bi bila Slovenija lahko pri zajezitvi epidemije še uspešnejša, a v ključnih prvih dneh vlada Marjana Šarca ni sprejemala nobenih ukrepov. Ignoriranje opozoril in pobud takratne opozicije, je bila po mnenju zdravnice Alenke Forte strateška napaka: “Če bi ukrepe, kot jih je uvedla Vlada Janeza Janše takoj po nastopu mandata, sprejeli 14 dni prej, bi lahko v Sloveniji epidemijo bistveno zajezili. Šarec je namesto tega, kot papiga, ves čas ponavljal stališča EU, naslanjal pa se je tudi na priporočila vodilnih na NIJZ, ki kot vidimo danes, niso bila ustrezna oz. so bila škodljiva.”

Rok Krajnc