Organiziran kriminal, val brezposelnosti, ki postaja vsak dan večji, hiter zaslužek, ki prihaja izključno nezakonito in seveda “kvalitetna” droga – to je albanski vsakdan. Mladim, ki služijo tudi po 20 tisoč evrov mesečno s preprodajo drog, se življenje vrti okoli droge, seksa in statusnih simbolov.
“Spomnim se, ko sem bil v predmestju Tirane, kjer sem se sestal z dvema lokalnima tihotapcema kokaina, ki sta se ravnokar vrnila iz Nemčije, od koder sta tudi prinesli drogo. Kot mnogi drugi albanski dilerji sta tudi Artan in Luli s kanabisa prešla na kokian, ker je bolj dobičkonosen in tudi lažje dobavljiv,” se spominja Monty Reed, ki je svojo zgodbo delil s srbskim portalom Vice. “Rekli so mi, da mesečno lahko zaslužim do 20 tisoč evrov, in sicer s tihotapljenjem kilograma ‘belega’ v bogatejše države v Evropi, v katerih je trg kokaina iz dneva v dan večji. Med vsemi ‘mačo’ zgodbami sta se pogovarjala tudi o zlatih rolexih, hitrih avtih in privlačnih ženskah,” dodaja.
Po finančnem zlomu v devetdesetih letih, ki je vodil državo do siromaštva in kaosa, so se mlajše generacije v Albaniji znašle v mreži siromaštva in korupcije. Nekaterim od njih tako trgovina z drogo pomeni beg iz revnih predmestij Tirane. Pravzaprav tihotapljenje drog ni tukaj nič novega, saj v Albaniji to traja že zelo dolgo. Čeprav je država članica Nata in v procesu vstopa v Evropsko unijo, je Albanija prva narkodržava v Evropi. Po oceni mednarodne monetarne fundacije je narkodržava tista država, v kateri je tihotapljenje droge prodrlo že v vse institucije sistema, to so tudi Venezuela, Gvineja Bissau v Afriki in Albanija.
Droga je največji posel
Ameriška administracija je leta 2018 opisala Albanijo z besedami “nekontrolirana korupcija”, “slabe institucije” in “predušne meje”, trgovino z drogo, utajo davkov in trgovino z belim blagom pa kot najbolj dobičkonosen kriminal v državi. Droge so torej tam “velik biznis”. Ta mala, nekdaj komunistična država je tudi označena kot največji ilegalni proizvajalec kanabisa v Evropi. Leta 2017 je albanska policija zaplenila 68 ton trave v vrednosti 680 milijonov dolarjev. Vseeno pa je Albaniji status narkodržave prineslo ravno tihotapljenje kokaina, “ugled” v Evropi pa so dobili, ker prodajajo najčistejši kokain po dostopni ceni. Prav tako so albanski tihotapci vzpostavili direktne poti za tihotapljenje kokaina iz Južne Amerike do velikih pristanišč na Nizozemskem in v Belgiji. Le v februarju leta 2017 so v albanskem pristanišču v Draču zasegli 613 kilogramov kokaina, ki so bili skriti v pošiljki banan iz Kolumbije.
Narkošefi krojijo zakone
Albanija je tako rekoč posebna v Evropi, saj tihotapci niso neki zavrnjeni izobčenci. Mnogokrat so povezani z ljudmi, ki so v parlamentu. Denar, zaslužen z drogo, pa je ključen del albanskega demokratičnega sistema, saj je najboljša pot do zagotovljenih glasov ljudi ravno to, če jim plačate z gotovino. V raziskavi Evropske unije je od leta 2016 do leta 2019 kar 21 odstotkov Albancev potrdilo, da so jim ponudili denar v zameno za glas na volitvah. Tirana je na prvi pogled živahno mesto, a je večina albanskih prebivalcev revnih, hiše nimajo elektrike, vode in tudi ne steklenih oken.
Lana Božič