V Latinski Ameriki so znane številne gverilske skupine, ki pogosto konkurirajo uradni politični oblasti, ustrahujejo lokalno prebivalstvo ter trgujejo z drogami ter opravljajo druge nedovoljene posle. V Kolumbiji so v zadnjem času potekala prizadevanja za dogovor med enimi in drugimi.
Včeraj so volivci omenjene južnoameriške države navkljub drugačnim napovedim javnomnenjskih raziskav zavrnili ključni mirovni sporazum med znano lokalno skupino gverilcev in uradno politiko. Sporazum se je zdel zgodovinskega pomena, zato njegova zavrnitev predstavlja velikansko presenečenje. V preteklosti si je uradna kolumbijska oblast sicer že prizadevala za uničenje tovrstnih skupin.
Sporazum med FARC in politiko brez podpore
Ta dogovor sta pred dnevi v kraju Cartagena podpisala predsednik Juan Manuel Santos in voditelj Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije, skrajšano Farc, po imenu Rodrigo Londono.
Desetletja trajajoč konflikt
V Kolumbiji so že desetletja znani konflikti med levičarskimi uporniki in desničarskimi paramilitarističnimi skupinami. Napetosti naj bi bile po poročanju bbc povezane s trgovanjem z drogami. Farc je poznan kot najstarejša in največja tovrstna gverilska skupina, poleg tega pa tudi ena najbogatejših tovrstnih “partizanskih” enot na svetu.
Začetki v 60. letih
Skupina naj bi bila ustanovljena že leta 1964, ko naj bi si prizadevala za končanje vladavine uradne oblasti in za postavitev marksistično obarvane vlade. Stvari so se spremenile v 90. letih, ko so ji pričele “konkurirati” desničarske paramilitaristične skupine in je Farc začel intenzivno trgovati z drogami. Borbo proti Farcu skrivaj podpirajo tudi ZDA. Slednje namreč podpirajo uradne oblasti. V Evropi in ZDA je omenjena skupina znana kot teroristična organizacija in naj bi štela med 16.000 in 8.000 članov. Leta 2012 so se pričeli dogovori o premirju med omenjeno levičarsko skupino in vlado.
“Izid referenduma je presenetljiv, saj je bilo pričakovati, da bo pozitiven. Ljudje se namreč ne morejo sprijazniti, da bi se z enim samim podpisom končala dolgoletna vojna, kar pa se kljub vsemu zdi žalostno. Vendar pa so razlogi mnogo globlji in nikakor niso preprosti. Res so se 4 leta pogajali za dosego miru, vendar je tu še 250.000 umrlih v tej vojni, kar je primerljivo s povojnimi poboji pri nas. Stvar je bila malo pometena pod preprogo. Želeli bi si, da bi se ta vojna čimprej končala. Ljudje so se uprli hitrim rešitvam, ki želijo prikriti dejanske razsežnosti tamkajšnjega stanja, kar se zdi primerljivo z našo situacijo povojnih pobojev. Več je v tem trenutku težko reči.”
Domen Mezeg