Kompromis med CDU in CSU samo začasna mera, ki je razkrila vedno večja nesoglasja med sestrskima strankama

Nemška kanclerka Angela Merkel in notranji minister Horst Seehofer (vir: twitter)

Kompromis o migrantskem vprašanju, ki sta ga sprejela Merklova in Seehofer, je pokazal na vedno večja razhajanja znotraj koalicije dveh sestrskih strank. Sprejeti dogovor je poskrbel, da je koza mrtva in volk lačen. Rešitev spominja na kafkovsko sprenevedanje, ki pa se bo končalo z deželnimi volitvami jeseni. Za vsakršen neuspeh na volitvah pa bodo vsi s prstom kazali na nemško kanclerko.

Horst Seehofer in Angela Merkel sta za ohranitev zavezništva sklenila kompromis na podlagi dogovora, ki je bil predstavljen na vrhu EU prejšnji teden. Dejstvo ostaja, kakor so zapisali pri spletnem portalu Eurointelligence, da sprejeti kompromis ne rešuje tehničnega problema sekundarnih migracij v državo.

Vse se je začelo s Seehoferjevo namero, da na meji z Avstrijo zavrne vse prosilce za azil, ki izpolnjujejo naslednje tri pogoje:

  1. So zaprosili za azil v drugi državi EU.
  2. Njihova prošnja je še vedno v obdelavi.
  3. Med Nemčijo in državo, v kateri je migrant zaprosil za azil, ni sklenjenega bilateralnega dogovora o vračanju migrantov nazaj v državo, v kateri so zaprosili za azil.

Migrantska kriza še naprej ostaja trn v peti Angele Merkel. (Vir: Twitter)

To je bilo za nemško kanclerko preveč. Tako so po več tednih trajajoče politične krize, ko je kazalo, da bi lahko Merklova končala z manjšinsko vlado, sprejeli dogovor, ki zagotavlja naslednje:

  1. Na nemški meji se bo izvajal nadzor meje z namenom preprečitve vstopa v državo prosilcem za azil, ki so za azil že zaprosili.
  2. Na zahtevo CSU bo Nemčija postavila migrantska taborišča na svoji meji. Migranti, ki bodo nameščeni v taborišča, uradno ne bodo prečkali meje, kar državi omogoča, da jih lahko kadarkoli izžene, saj jih uradno ni nikoli sprejela.
  3. Nemčija bo, če je z državo, v kateri je migrant že zaprosil za azil, sklenjen bilateralni sporazum, le-tega poslala nazaj.

Kakor je videti, je bila Merklova prisiljena požreti vse, kar je v zadnjih letih nakuhala njena politika odprtih vrat. Zaveda se, da je CSU pomemben partner pri sestavi vlade. Če bi sestrska stranka odkorakala stran, bi se Merklova znašla v manjšinski vladi ter najverjetneje predčasnih volitvah, kjer pa bi tokrat CSU lahko nastopil proti njej in CDU. Na dolgi rok bi to pomenilo samo še dodatno krepitev AfD. Sklenjeni mir bo trajal do deželnih volitev oktobra. Za kakršenkoli poraz pa bo v očeh javnosti Merklova nosila levji delež krivde.

Realistično o carinah
Strokovnjaki so končno spregledali, da ima ameriški predsednik Donald Trump prav glede uvedbe carin. “Ni dvoma,” pišejo, “da je iz globalne perspektive trgovinska vojna nekaj, kar bi prineslo ogromne izgube, a Trumpovi interesi so veliko ožji in kaže, da mu uspeva.” Počasi prihajajo do spoznanja, da Trumpa ne zanima svet, temveč ZDA. Da so prišli do tega spoznanja, je bilo potrebno uvesti dodatne carine v EU na izdelke Harley-Davidson. Podjetje se je na to odzvalo z odločitvijo, da del proizvodnje preseli iz ZDA.

Soočenje nemške kanclerke Angele Merkel in ameriškega predsednika Donalda Trumpa. (Vir: Twitter)

Država, ki najbolj profitira s trgovinsko vojno, je tista, ki ima trenutno največji uvoz v državo. V tem primeru ZDA prednjači, zato lahko uvedejo še cel kup carin ne da bi lahko kdorkoli naredil karkoli. Po informacijah Financial Timesa naj bi bil odziv Volkswagna, ki ima po svetu 122 tovarn, da bodo v primeru carin del svoje proizvodnje enostavno preselili v ZDA. S tem bi se ravno tako povečalo število zaposlenih v ZDA.

Se Brexit odmika?
Čeprav se te dni o Brexitu ne poroča več toliko, kolikor se je v preteklosti, pa to ne pomeni, da karkoli zamujamo. V dveh letih od začetka debakla, ki ga vodi britanska premierka Theresa May, se stvari niso nikamor premaknile. Za EU ostajata še naprej samo dve možnosti, od katerih zveza držav članic ne odstopa. Ali bo Velika Britanija pristala na carinsko unijo poleg še celega kupa sporazumov o skupnem evropskem trgu, na podoben način, kot je trenutno sporazum o skupnem gospodarskem prostoru.

Britanska premierka Theresa May (Vir: Twitter)

Druga možnost je trgovski dogovor, kakršnega imajo s Kanado, a bi tak pristop še vedno pustil odprto vprašanje meje s Severno Irsko. Mayeva naj bi ta teden predstavila neko novo opcijo ali pa kompromis, ki ga je pripravljena sprejeti. Po prepričanju portala Eurointelligence naj bi ravno nepopustljivost EU pri svojih stališčih ter blodnje Britancev pripomogle do tega, da do Brexita ne pride, vsaj ne v za to določenem časovnem okviru.

Ivan Šokić