fbpx

Konec Trumpove politike miru: Joe Biden izdal ukaz za zračne napade na tarče na vzhodu Sirije

Ameriški predsednik Joe Biden (Foto: epa)

Po več kot štirih letih se končuje obdobje, ki ga je vzpostavil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Aktualni ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek izdal ukaz za zračne napade na tarče na vzhodu Sirije, kot odgovor na tri raketne napade na ameriške sile v Iraku v zadnjih dveh tednih. Američani so uničili objekt povezan z dvema šiitskima milicama v Siriji, ki uživata podporo Irana. Ameriški uradniki iz Pentagona so sporočili, da se je Biden odločil za blažji napad od tistega, ki so mu ga predlagali, saj si ne želi še zaostriti odnosov z Iranom, temveč so želeli le opozoriti na prihodnje grožnje. “Ta sorazmerni vojaški odziv je bil izveden skupaj z diplomatskimi ukrepi, vključno s posvetovanji s koalicijskimi partnerji,” je povedal John F. Kirby, tiskovni sekretar Pentagona.

ZDA so v četrtek izvedle zračne napade v vzhodni Siriji na stavbe, ki pripadajo, kot je dejal Pentagon, milicam, ki jih podpira Iran, odgovornim za nedavne napade na ameriško in zavezniško osebje v Iraku. “Predsednik Biden je napad odobril kot odgovor na raketni napad v Iraku in zaradi nadaljnje nevarnosti groženj tamkajšnjemu ameriškemu in koalicijskemu osebju,” je povedal John F. Kirby, tiskovni sekretar Pentagona, je poročal The New York Times.

V raketnem napadu 15. februarja na letališču v Erbilu na severu Iraka so milice ubile filipinskega pogodbenega izvajalca z ameriško vojaško koalicijo in ranili še šest drugih, med njimi vojaka Nacionalne vojske iz Lousiane in še štiri ameriške izvajalce. Ameriški uradniki trdijo, da so bili napadi sorazmerno majhni, saj je šlo za natančno umerjen vojaški odziv: sedem 500-kilogramskih bomb je padlo na majhen sklop stavb na neuradnem prehodu na sirijsko-iraški meji, v katerih so tihotapili orožje in borce.

Slika je simbolična (Foto: epa)

Zračni napad je potekal tik čez mejo v Siriji, da bi se izognili diplomatskemu povratnemu napadu s strani iraške vlade. “Pentagon je predlagal večje skupine tarč, toda Biden je odobril manj agresivno možnost,” so dejali ameriški uradniki. Ameriški zračni napadi so v četrtek “posebej uničili več objektov, ki se nahajajo na mejni kontrolni točki, ki jih uporabljajo številne milice, ki jih podpira Iran, vključno s Kataib Hezbollah in Kataib Sayyid al-Shuhada,” je obrazložil Kirby. “Ta sorazmerni vojaški odziv je bil izveden skupaj z diplomatskimi ukrepi, vključno s posvetovanji s koalicijskimi partnerji,” je še dodal. “Z operacijo je poslal nedvoumno sporočilo: predsednik Biden bo zaščitil ameriško in zavezniško osebje.”

Ameriški uradniki trdijo, da ni šlo za stopnjevanje sovražnosti z Iranom, temveč le za povračilni ukrep
Kirby je dejal, da naj bi bil ameriški povračilni ukrep namenjen kaznovanju povzročiteljev raketnega napada, ne pa stopnjevanju sovražnosti z Iranom, s katero je Bidnova administracija skušala obnoviti pogovore o jedrskem sporazumu, ki ga je predsednik Donald J. Trump odložil. “Delovali smo premišljeno, s čimer želimo razgraditi splošno situacijo tako v vzhodni Siriji kot v Iraku,” je še novinarjem povedal Kirby. Za napad na letališče Erbil naj bi bila zaslužna manj znana skupina brigad Awliya al Dam, znani tudi pod imenom “Varuhi krvi”. Skupina je prevzela tudi odgovornost za dva bombna napada na ameriške konvoje avgusta lani. O skupini je zelo malo znanega, niti se ne ve ali jo podpira Iran ali je povezana z organizacijami, ki so uporabljale objekte, ki so jih v četrtek ciljali ameriški zračni napadi. Nekateri ameriški uradniki trdijo, da gre zgolj paravan ene bolj znanih šiitskih milic.

Sara Rančigaj