Ker avstralska vojska po oceni tamkajšnje vlade ne ustreza več svojemu namenu, torej odvračanju Kitajske in drugih morebitnih sovražnikov, je bila danes po 35 letih predstavljena največja obrambna reforma, ki bo spremenila poslanstvo obrambnih sil.
Avstralija pospešuje nabavo raket dolgega dosega, da bi se zoperstavila vse večji kitajski grožnji, je razvidno iz pomembnega dokumenta, izdelanega za avstralsko obrambno ministrstvo. V dokumentu, ki predstavlja stanje obrambnih zmogljivosti, je Avstralija opozorjena, da v “raketni dobi” njena geografska izolacija ne predstavlja več ustrezne zaščite. Avstralska vlada bo po poročanju Indexa za uresničitev priporočil iz dokumenta porabila okoli 12 milijard ameriških dolarjev.
“Danes prvič po 35 letih spreminjamo poslanstvo avstralskih obrambnih sil,” je izpostavil avstralski obrambni minister Richard Marles in pozval k spremembam na področju odvračanja groženj dolgega dosega z raketami, podmornicami in kibernetskimi orodji. Po njegovih besedah bo največja reforma v zadnjih desetletjih prispevala k ohranjanju varnosti, miru in blaginje v regiji. “Sprejeti je treba veliko težkih odločitev, vendar jih sprejemamo v najboljšem interesu naših obrambnih sil in našega naroda,” je povedal po poročanju STA.
“Kitajsko uveljavljanje suverenosti nad Južnokitajskim morjem ogroža svetovni red na podlagi pravil v indopacifiški regiji na način, ki negativno vpliva na avstralske nacionalne interese,” je mogoče razbrati iz dokumenta, dolgega 110 strani, ki ga je naročil avstralski premier Anthony Albanese. S strani pristojnih je bila podana ocena, da je krepitev kitajske vojske največja in najbolj ambiciozna od vseh vojska po koncu II. svetovne vojne. Pri čemer pa se po njihovih besedah povečuje tudi tveganje vojaške eskalacije ali napačne presoje. Gre namreč za krepitev, ki se izvaja netransparentno in brez kakršnih koli zagotovil o strateških namerah Kitajske v indopacifiški regiji.
“Naš cilj je spremeniti računico, tako da noben potencialni agresor ne bo mogel sklepati, da so koristi konflikta večje od tveganj,” je izpostavljeno v pregledu. Razvoj podmornic dolgega dosega na jedrski pogon je predlagan kot ključno orodje nove strategije. “Vzpon ‘raketne dobe’ v sodobnem vojskovanju, ki se je izkristaliziral s širjenjem orožja za natančne napade dolgega dosega, je radikalno zmanjšal geografske prednosti Avstralije,” navaja ocena.
Kitajsko želijo držati čim dlje stran
Del obrambne reforme predstavljajo prizadevanja za krepitev mreže oporišč na severu države, izboljšanje obrambnega sodelovanja s sosedami in v zavezništvu Aukus, avstralskim silam pa se bo tudi skušalo zagotoviti orožje dolgega dosega. Obrambni minister Marles je namreč dejal, da obrambni dokument priporoča preusmeritev pozornosti z bojnih ladij na zmogljivosti raket dolgega dosega, pri čemer naj bi se strelivo proizvajalo v Avstraliji. Pridobitev “natančnih raket” z dosegom več kot 500 kilometrov bo po njegovih besedah vojski zagotovila udarno moč in mobilnost, ki sta zahtevani skladno s prihodnjimi izzivi.
Nova avstralska obrambna strategija si prizadeva zadržati “močnega nasprotnika, kot je Kitajska, čim dlje stran”, je poudaril dr. Malcolm Davis iz Avstralskega inštituta za strateško politiko. Sodeč po podatkih stockholmskega Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri) so vojaški izdatki Pekinga lani znašali kat 292 milijard dolarjev. To pomeni že 28. zaporedno povečanje vojaških izdatkov te države. Iz tega razloga je mogoče videti tudi, da vedno več sredstev v obrambne namene vlagajo Japonska, Južna Koreja in Avstralija. Vojaški izdatki v Aziji in Oceaniji so se od leta 2013 povečali za kar 45 odstotkov.
Sara Kovač