Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil videokonferenčnega srečanja, ki ga je vodil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Na dogodku je bilo govora o zaostrenih razmerah na evropskem vzhodu, nudenju pomoči Ukrajini in o domnevnih posledicah v primeru ruske invazije. Konference so se udeležili tudi politični predstavniki Grčije, Finske, Poljske, Nizozemske in Slovaške.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je ob tej priložnosti izpostavil pomen enotnosti, solidarnosti in trdnosti EU glede razmer v Ukrajini. Kot je zapisal na družbenih omrežjih, so bili na današnji videokonferenci udeleženi premierji več evropskih držav: Kyriakos Mitsotakis iz Grčije, Sanna Marin s Finske, Mateusz Morawiecki s Poljske, Mark Rutte z Nizozemske in Eduard Heger s Slovaške. Se je pa že v nedeljo Michel pogovarjal s premierji sledečih držav: Estonije, Latvije, Švedske, Bolgarije, Litve in Češke, poroča STA.
Janša je v soboto po telefonu sicer že govoril z ukrajinskim predsednikom vlade Denisom Šmigalom. Ob tej priložnosti je na Twitterju sporočil, da Slovenija zaskrbljeno sledi naraščajoči koncentraciji pripadnikov ruskih oboroženih sil na ukrajinskih mejah. Izrazil je tudi prepričanje, da mora Ukrajina ostati ozemeljsko celovita in da ima vsaka država pravico izbirati, s kom se bo povezovala. Obenem je pozval k umiritvi razmer.
Ministri za finance skupine G7 pa so sporočili, da so zoper Rusijo pripravljeni izvesti resne gospodarske sankcije v primeru napada na Ukrajino. Kopičenje ruskih oboroženih sil v neposredni bližini Ukrajine je po njihovem prepričanju nekaj, kar bi nas moralo resno skrbeti. Takšno sporočilo so za javnost podali zastopniki Francije, Nemčije, Italije, Japonske, ZDA, Velike Britanije in Kanade. Ob tem po potrebi obljubljajo bliskovit, koordiniran in energičen odziv, Ukrajini pa obljubili, da ji bodo finančno še naprej stali ob strani.
Ob ukrajinski meji je nastanjenih 130 tisoč ruskih vojakov
Spomnili so, da je bila Ukrajina vse od leta 2014 dalje deležna pomoči v vrednosti 48 milijard dolarjev. Leto sta ji zagotovila skupina G7 skupaj z Mednarodnim denarnim skladom. Ameriški obveščevalci pa svarijo, da bi do ruskega napada utegnilo priti v kratkem. Po ocenah ZDA, naj bi bilo v bližini ukrajinske meje nastanjenih 13o tisoč vojakov. ZDA in Nato zaveznice Rusijo obtožujejo načrtovanja napada na zahodno sosedo, Moskva pa očitke zavrača. Spomnimo, da si je Rusija leta 2014 že priključila Krimski polotok.
Domen Mezeg