Na trgu videonadzora dominirata dve veliki varnostni firmi s Kitajske – Hikvision in Dahua. Po podatkih agencije za tržne raziskave IDC oba proizvajalca nadzornih kamer pokrivata več kot tretjino svetovnega trga. Ta je trenutno vreden okoli 32 milijard evrov. A bolj kot njihova vrednost je pomembno vprašanje, kaj ti dve družbi počneta z zbranimi podatki? Produkti ene in druge družbe namreč uporabljajo državne službe širom sveta, denimo ministrstva in policija v Nemčiji.
Ker ima Kitajska država lastniški delež v obeh družbah, se vse bolj množijo opozorila, da bi lahko obe družbi delovali kot obveščevalno orodje Kitajske. Težko je namreč izključiti, da imajo njihove naprave vgrajen dostop za obveščevalce, s katerim bi lahko v Pekingu neopazno zbirali občutljive podatke. Kitajska lahko sicer podatke zbira še na precej lažji način. “Vsako kitajsko podjetje mora sodelovati z vlado in ji predati podatke, ko ta to od jih zahteva. To velja tudi za podatke, ki jih te družbe zberejo v tujini,” trdi Antonia Hmaidi iz berlinskega Mercator inštituta za kitajske študije.
Iz tega razloga so začele številne države uvajati ukrepe zoper kitajska podjetja. Telekomunikacijska podjetja so najbolj pod udarom, denimo Huawei in ZTE, a vlade na zahodu se vse bolj lotevajo tudi Hikvisiona in Dahua. Avstralija in Velika Britanija sta se lani odločili prepovedati produkte obeh družb. Združene države so povsem prepovedale uvoz in prodajo obeh družb. Kot so pojasnili, gre za “nesprejemljivo tveganje za nacionalno varnost”. K temu se pridružujejo hude obtožbe o kršenju človekovih pravic. Več neodvisnih raziskav je odkrilo, da družba Hikvision zagotavlja tehnologijo, s katero Kitajska preganja Ujgur manjšino, poroča Slobodna Dalmacija. Ne glede na to sta si kitajska giganta dominantno pozicijo na globalnih trgih zagotovila za nizko ceno. Naprave, ki jih proizvaja Hikavision, so lahko tudi desetkrat cenejše od konkurence.
Širijo se s prevzemi podjetij za varnostne sisteme
Cene so tako nizke, da so se odprle špekulacije, da te nizke cene ne poganjajo silnice trga, temveč kitajske državne subvencije. To jim omogoča veliko prednost pred podobnimi družbami iz Zahoda, še posebej v državah globalnega juga, kjer je kupna moč veliko manjša. Analitiki pričakujejo, da se bosta družbi utrdili predvsem v Latinski Ameriki. V regiji vlada zanimanje za izdelke Hikvision zaradi cen, pa tudi zaradi ponudb družbe, kot je denimo brezplačna dobava naprav za namene testiranja ali odkrivanja “infektivnih poti” med koronavirusno pandemijo. Podjetje se širi tudi na manj subtilne načine, denimo z odpiranjem tovarn za sestavljanje izdelkov in s prevzemi podjetij za varnostne sisteme, poroča raziskovalna skupina IPVM. Širitev njihovih nadzornih tehnologij se bo verjetno nadaljevala kljub zakonodaji, ki njihovo rast na zahodu omejuje. Na svetu se povpraševanje po njihovih izdelkih verjetno ne bo zmanjšalo.
Nadzorne sisteme je potrebno nadzirati
Antonia Hmaidi, strokovnjakinja za kibernetično varnost, je prepričana, da bi morale biti nadzorne tehnologije same podvržene nadzoru. K temu bi lahko pripomogle implementacija dodatnih prepovedi in sankcij, ki zadevajo omenjeni podjetji. Kot pojasnjuje Hmaidijeva, se varnostne tehnologije po svetu ne ažurirajo dovolj hitro, zaradi česar so ranljive za kibernetske napade. “Državni in zasebni akterji, ki delujejo iz Kitajske, so zelo aktivni na tem območju,” pravi Hmaidi.
Dolgoročna rešitev za izboljšano kibernetično varnost, dodaja, mora biti v smeri povezave vseh ponudnikov storitev videonadzora, da se naprave redno posodabljajo, idealno pa bi bilo, da bi bili strežniki zunaj dosega avtoritarnih režimov. Trenutni globalni trendi še ne gredo v tej smeri.
Gal Kovač