V gruzijski prestolnici je v nedeljo potekal množični shod, na katerem so udeleženci zahtevali odstop vlade Iraklija Garibašvilija, ker ji ni uspelo zagotoviti kandidature države za članstvo v EU. Pred poslopjem parlamenta v Tbilisiju se je zbralo več kot 35.000 ljudi, ki so blokirali glavno prometnico, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Demonstranti so zahtevali odstop vlade in oblikovanje vlade narodne enotnosti, ki bi izvedla potrebne reforme, da Gruzija dobi status kandidatke za članstvo v EU. Pri tem so mahali z zastavami Gruzije in EU ter peli državno himno, mnogi pa so nosili transparente z napisom Mi smo Evropa, še navaja AFP.
Gruzija je pod socialistično oblastjo vedno bolj rusofilna in antizahodna
To leto mineva 13 let od ruske invazije na Gruzijo, državo s 3,7 milijona prebivalcev, ki leži med Rusijo in Turčijo. Gruzija je že desetletja najbolj prozahodna in proameriška država v regiji. Njena glavna zunanjepolitična prednostna naloga je pridružitev Evropski uniji in Natu. Doslej se je odzvala na skoraj vsak poziv obeh organizacij za sodelovanje v mirovnih in bojnih misijah.
Večina analitikov se strinja, da si socialistična stranka predsednika vlade Gruzijske sanje prizadeva marginalizirati opozicijske sile, monopolizirati oblast, nadzorovati sodstvo, hkrati pa se politično odmakniti od prozahodne politike in izboljšati odnos z Rusko federacijo.
Gruzija, ki se želi pridružiti evroatlantski skupnosti, je v svoji regiji veljala za najbolj zahodno orientirano državo, kar zdaj vladajoča stranka Gruzijske sanje ogroža s krepitvijo vezi z Rusijo in celo Belorusijo. Lani je namreč odjeknila novica o meddržavnem sporazumu glede sodelovanja med odborom za državno varnost Belorusije in gruzijsko službo državne varnosti. Sporazum povezuje gruzijsko vlado s samodržnim režimom Aleksandra Lukašenka. Znano je, da imata beloruska služba KGB in ruska FSB tesne vezi.
Leta 2019 so voditelji Gruzijskih sanj povabili poslanca ruske Dume, naj nagovori gruzijski državni zbor, kar je povzročilo ogorčenje in ulične nemire. Vlada je ustavila dva projekta, ki bi naredila Gruzijo bolj neodvisno od Rusije: pristanišče na Črnem morju in novi koridor z optičnimi vlakni vzhod-zahod.
Vlado obtožujejo kopičenja vzvodov oblasti, vse večje avtoritarnosti, sistemske korupcije in nesposobnosti – BDP se je lani zmanjšal za 6,2 odstotka. Država se je izredno slabo odzvala na pandemijo koronavirusa – zabeležila je kar pol milijona primerov in več kot 6500 mrtvih, 10,4-odstotno stopnja okuženosti, le 7 odstotkov prebivalstva pa je v celoti cepljenih.
Večina Gruzijcev želi biti del Zahoda
Javnomnenjske raziskave nedvoumno kažejo, da več kot dve tretjini Gruzijcev podpira integracijo Gruzije v evroatlantske povezave. Medtem ko vlada Gruzijskih sanj trdi, da si prizadeva za globljo integracijo z EU in Natom, so nedavni dogodki pokazali, da se je odločila za enostrankarsko vladavino in podreditev Moskvi. Garibašvili je moral lani odpovedati načrtovano potovanje v baltske države, ker tamkajšnji voditelji zaradi nedavnih dogodkov v Gruziji niso želeli njegovega obiska.
Demonstranti so na tokratnih protestih zahtevali odstop vlade in oblikovanje vlade narodne enotnosti za izvedbo potrebne reforme, da Gruzija doseže status kandidatke za članstvo v EU. Pri tem so mahali z zastavami Gruzije in EU ter peli državno himno, mnogi pa so nosili transparente z napisom Mi smo Evropa, še navaja AFP.
“Naše demonstracije so osredotočene na zgodovinski cilj evropske integracije Gruzije,” je v nagovoru množici povedal eden izmed organizatorjev shoda, ugledni pisatelj in aktivist Laša Bugadze. Kot je dejal, je bil odziv vlade na njihove konstruktivne, miroljubne in nenasilne proteste povsem neustrezen.
Po nedeljskem shodu je več sto demonstrantov ostalo pred vladnim poslopjem, da bi tam prenočili, je poročal novičarski portal Newsgeorgia. Za danes je predvideno srečanje s premierjem Iraklijem Garibašvilijem, čigar odstop zahtevajo demonstranti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Tokratne demonstracije so bile že tretje v zadnjih nekaj tednih. Najbolj množične demonstracije, ki so jih organizirale prodemokratične skupine ob podpori opozicijskih strank, so potekale 20. junija, ko se je zbralo najmanj 120.000 ljudi.
Demonstranti za to, da je njihova država za razliko od Ukrajine in Moldavije ostala brez statusa kandidatke za članstvo v EU, krivijo vlado. Voditelji EU so na zasedanju konec junija Gruziji sicer priznali evropsko perspektivo, status kandidatke pa so ji pripravljeni podeliti po izvedbi potrebnih političnih reform.
Andrej Žitnik, STA