fbpx

Le še dva dni in Evropa bi lahko dobila hud udarec

Foto: epa

“Brexit” – britanski odhod iz EU, o katerem bodo Britanci odločali na referendumu ta četrtek, 23. junija, bi zadal hud udarec samozavesti Evropske unije in njeni mednarodni poziciji. Velika Britanija je drugo največje gospodarstvo EU in pomembna vojaška velesila.

Evropska unija brez Velike Britanije bo finančno siromašnejša, manj ekonomsko liberalna in manj naklonjena širitvenim procesom v prihodnosti. Brexit bo prav tako velik udarec za skupni evropski proračun, ekonomsko konkurenčnost pa bosta zamenjala protekcionizem in močna zakonska regulacija.

Tudi najbolj prepričani evropski federalisti zato priznavajo, da je Velika Britanija naredila veliko za odprtje skupnega evropskega tržišča, bolj odprto zunanjo politiko in pragmatično administrativno kulturo. “Izgubili bomo njeno globalno geopolitično vizijo, ekonomski razum in finančni ter pravni ‘know-how’,” je o morebitnem Brexitu dejala francoska evropska poslanka Sylive Goulard. 

Se bodo vrstile zahteve za izstop iz EU?
Podpornike EU prav tako skrbi dejstvo, da bi se z izstopom VB iz EU okrepili evroskeptiki v drugih državah članicah, ki bi zahtevali redefinicijo odnosov v EU in še kakšen referendum o izstopu. “Pravo tveganje ni v tem, da VB ostane v EU, temveč glas za odhod, ki se širi in bi lahko vplival na celotno dezintegracijo EU,” meni vodja evropskih liberalcev Guy Verhofstadt.

Nemčija in Francija nista dovolj
Če pride do “brexita”, bo po pisanju Večernjega lista EU v naslednjih dveh letih veliko energije in časa vložila v zaostritev pogojev o odhodu preostalih članic ter v prihodnje odnose VB z EU, saj je zgodovinska francosko-nemška povezava preslaba, da bi lahko kakorkoli znatno okrepila evroobmočje. Še posebej velja to v trenutku, ko je francoski predsednik Francois Hollande precej nepriljubljen, Angela Merkel pa se sooča z odporom zaradi migrantskega vala, ki ga je spustila v Evropo. V primeru brexita bi Nemčija izgubila močno protiutež, saj ji Francija z gospodarskim intervencionizmom ne more konkurirati, hkrati pa bo slednja ostala brez močnega zaveznika pri podpori v evropskih vojnih misijah v Afriki in drugje. Evropa bi zagotovo manj nasprotovala Rusiji in več sodelovala z ZDA.

Manj denarja v proračun EU
Velika Britanija je tretji največji neto plačnik v evropski proračun, takoj za Nemčijo in Francijo, in je v obdobju med letoma 2010 in 2014 v evropsko blagajno vsako leto vplačala povprečno 9,23 milijarde evrov več, kot je prejela. V evropski proračun pa bo morala plačevati še najmanj dve leti po morebitnem izhodu. Prijatelji Britancev bi z izstopom tako izgubili močnega zaveznika pri vprašanjih o tržnem gospodarstvu brez meja, o omejevanju državne podpore industriji, pri davčnih zadevah ter preprekah pri trgovanju s Kitajsko.

M. P.