Potem ko so vsem ruskim državljanom poslale vprašalnik o njihovih političnih pogledih – predvsem glede statusa Krima in vojne v Ukrajini – so litovske oblasti odvzele dovoljenje za prebivanje nekaterim ruskim državljanom navajajoč pomisleke o nacionalni varnosti.
V lanskem letu je bilo takih deportacij le 38, letos pa ta številka močno poskočila. Skok slučajno sovpada s tisoči Rusov, ki so prispeli v Litvo od izbruha vojne. Nekateri od njih domnevno niso naklonjeni obstoječi vladi v Rusiji, medtem ko se drugi preprosto nočejo prijaviti kot vojaki ali se skušajo kako drugače izogniti konfliktu.
Medtem ko je jasno, da se kratkoročno do srednjeročno Ukrajina sooča z resnim problemom odseljevanja, je tudi rusko prebivalstvo začelo upadati, v veliki meri zaradi neposrednih posledic vojne.
Fleksibilna možnost odvzema delovnega dovoljenja
V Litvi se dovoljenja za začasno in stalno prebivanje lahko prekličejo razmeroma prilagodljivo: litovsko ministrstvo za migracije je izjavilo, da se tujcu lahko ukaže, da mora zapustiti državo, če storitev “zelo resnega kaznivega dejanja predstavlja grožnjo državni varnosti ali družbi”.
Med deportiranimi je po prejšnji petkovi objavi ruski državljan Vladimir Vodo, ki je bil aktiven predvsem na družbenih omrežjih in je na papirju delal za ruska podjetja, pri čemer se je izkazoval kot samostojni novinar. Deportirali so ga z obrazložitvijo, da je “varnostno tveganje glede na trenutno geopolitično situacijo”. Vlada je trdila, da ima “nelojalne poglede proti Litvi, širi prorusko propagando na družbenih medijih in je bil v stiku z ruskimi in beloruskimi tajnimi službami”.
Litva nima ruske manjšine
Lani je Litva prepovedala vstop ruskim turistom, potem ko je država navedla varnostne pomisleke glede ruskih in beloruskih državljanov. V nasprotju z okoliškimi baltskimi državami Litva nima večje ruske manjšine; kljub temu je v negotovem položaju, saj koridor, ki povezuje rusko eksklavo Kaliningrad, poteka skozi njeno ozemlje.
Andrej Žitnik