fbpx

[Video] Ekipa oddaje Drugorazredni je bila v madžarskem kraju, kjer so prvi predlagali postavitev ograje: “Bilo je nujno!”

Asotthalom in župan László Toroczkai (Foto: posnetek zaslona)

“Ta ograja je zelo učinkovita. Bilo je nujno. Za to ograjo sem se boril dolgo časa. Ko sem postal župan tega mesteca leta 2013, smo imeli veliko, veliko težav z masovnimi migracijami,” je ekskluzivno za Nova24TV povedal župan madžarskega mesta Ásotthalom László Toroczkai, ki je predsedniku vlade Viktorju Orbánu med prvimi predlagal postavitev ograje.

Ekipa oddaje Drugorazredni niti med poletjem ni počivala, pač pa je potovala po Evropi, in sicer predvsem po državah višegrajske četverice, kjer je iskala razloge za priljubljenost tamkajšnjih politikov in odsotnost kriminala, ki je zaradi vse več migrantov v zadnjem času v Sloveniji v porastu. Te države imajo dosledno politiko proti nelegalnim migracijam, velike zasluge za zajezitev pa ima predvsem Madžarska pod vodstvom premierja Viktorja Orbána, ki je za zavarovanje zunanje schengenske meje postavila tudi učinkovito ograjo. Ekipa je med drugim obiskala kraj Ásotthalom v bližini madžarsko-srbske meje, ki danes daje občutek zaspanega naselja, še pred nekaj leti pa je bil ta kraj med bolj obleganimi s strani ilegalnih migrantov.

Župan Ásotthaloma med prvimi, ki so Orbánu predlagali postavitev ograje na zunanji schengenski meji
Prav župan Ásotthaloma László Toroczkai je predsedniku vlade Orbánu med prvimi predlagal postavitev ograje, za Nova24TV pa je takratno dogajanje opisal takole: “Ta ograja je zelo učinkovita. Bilo je nujno. Za to ograjo sem se boril dolgo časa. Ko sem postal župan tega mesteca leta 2013, smo imeli veliko, veliko težav z masovnimi migracijami. Začelo se je že leta 2012, ko je Bruselj prisilil madžarsko vlado, da spremeni zakonodajo glede nelegalnih migracij.” Tudi v Ásotthalomu, kjer so v 90. letih prejšnjega stoletja sprejeli veliko beguncev ob razpadu nekdanje Jugoslavije, so nekateri menili, da gre tudi ob tokratni migrantski krizi za pomoči potrebne posameznike, a kmalu se je izkazalo, da je resnica drugačna.

Toroczkai pojasnjuje: “Ljudje so najprej mislili, da so to resnični begunci. Madžari tukaj so jim najprej želeli pomagati, ko pa so ljudje spoznali, da večina teh prišlekov niso pravi begunci in da so to mladi moški brez otrok in žensk, se jim to ni zdelo normalno. V 90. letih so sem prihajale predvsem ženske in otroci, moški pa so ostali doma in branili svojo državo, tukaj pa je bila situacija popolnoma drugačna.” Ljudje so videli tudi, da ti ljudje s seboj nosijo večje količine denarja in so po vsej verjetnosti premožnejši od prebivalcev Ásotthaloma.

Če želimo ohraniti Evropo brez notranjih meja, moramo dosledno varovati zunanjo schengensko mejo
Župan Toroczkai je zaslovel tudi zaradi akcijskega videoposnetka, ki ga skupaj s sodelavci iz vrst varnostnih organov prikazuje pri varovanju meje. Posnetek med drugim opozarja migrante, da je pot čez Madžarsko in mimo Ásotthaloma njihova najslabša možnost, po objavi posnetka pa so župana levičarji obtoževali, da je rasist.

Novinar Luka Svetina se je tudi osebno prepričal o učinkovitosti ograje, ki se nahaja na madžarski strani meje, zaradi katere lahko v primeru vdora migrantov te pošljejo na drugo stran brez soglasja Srbije, med dvema posameznima ograjama, ki sta postavljeni v dolžini 175 kilometrov, pa je postavljena pot, po kateri v rednih intervalih patruljirajo policisti. Ograja je prav tako opremljena z naprednimi videonadzornimi sistemi in je elektrificirana. Za razliko od na primer vlade Marjana Šarca se naši vzhodni sosedje natančno zavedajo pomena varovanja zunanje schengenske meje. Toroczkai pojasnjuje: “Če želite ohranjati politiko Evrope brez meja, moramo varovati zunanjo schengensko mejo.”

Poljska, ki je sprejela dva milijona ukrajinskih beguncev, ne namerava poklekniti pred bruseljskimi evrokrati
Ekipa Drugorazredni je obiskala tudi Poljsko, ki se je po izognitvi recesije in visoki gospodarski rasti uveljavila kot gonilna sila višegrajske četverice in gre svojo pot ter ne poklekne pred vsakim bruseljskim ukazom. Ta država je v zadnjih štirih letih vodena s strani desnosredinske stranke Zakon in pravičnost, trn v peti Bruslju pa je postala zaradi zagovarjanja krščanskih vrednot in suverenosti države, namere reformirati zastarel sodni sistem ter nasprotovanja sprejemanju muslimanskih ilegalcev. O tem je za Nova24TV spregovoril tudi znani televizijski voditelj Televizije Republika Aleksander Wierzejski, ki je povedal, da nekatere države, kot je Nemčija, pritiskajo na druge, da bi kršile svoje lastne zakone in zakone Evropske unije: “Imamo sistem za vizume, sistem za prosilce za azil, ki deluje na določen način. Zdaj pa Nemčija, Francija in nekatere druge države hočejo, da bi delali drugače. Toda, na kakšni osnovi?” Ob tem velja poudariti, da v mainstream medijih ničesar ne boste zasledili o kar dveh milijonih ukrajinskih beguncev, ki jih je sprejela Poljska po nelegalni aneksiji krimskega polotoka s strani Rusije in začetku oboroženih spopadov na vzhodu Ukrajine.

Alexander Wierzejski (Foto: posnetek zaslona)

Poljska letos praznuje trideseto obletnico ponovne uvedbe senata
Poljska letos praznuje trideset let, odkar so ponovno uvedli senat kot zgornji del tamkajšnjega parlamenta. Tega so pod sovjetsko prisilo ukinili, ob tej priložnosti pa se je s predsednikom Senata Stanisławom Karczewskim pogovarjal tudi novinar Svetina, ki ga je uvodoma povprašal o pomenu skupine višegrajskih držav. Ta mu je odgovoril, da države sodelujejo že 25 let, saj imajo podobne zgodovinske izkušnje in se na ta način nekako razlikujejo od držav v regiji: “Zato smo sklenili sodelovanje na vseh ravneh, na ravni predsednikov držav, predsednikov vlad, kakor tudi parlamentov, in parlamentarci se tudi srečujejo. Pomembno je, da si v okviru Višegrajske skupine izmenjujemo izkušnje. Pogovarjamo se, vodimo dialog, to je za nas zelo pomembno.” Poljska je v skupini največja država, a si po njegovih besedah ne želi prevladovati ali dominirati znotraj te skupine, ki jo je v zadnjih letih posebej povezala tudi situacija v zvezi z migrantsko krizo.

Stanisłav Karczewski (Foto: posnetek zaslona)

Predsednik poljskega senata za Nova24TV spregovoril tudi o kontroverzni pravosodni reformi
Spregovoril je tudi o pravni državi in reformi pravosodja: “Trenutno poteka dialog z Evropsko komisijo. Na Poljskem reformiramo različne sektorje; poljski državljani to pričakujejo, saj imamo med javnostjo kar 90-odstotno podporo glede teh ukrepov. Nič hudega se ne dogaja, ne kršimo ustave. Zdi se nam, da je Evropska unija imela napačne informacije, ki jih je prejela od zlonamernih virov znotraj naše države. Zato je tudi imela takšno kritično stališče. Poljska tranzicija je stara 30 let. V tem času smo reformirali skoraj vse sektorje; reformirali smo izobraževalni sistem, pokojninski sistem in tudi invalidski sistem. Vendar pa nikoli ni bil reformiran pravosodni sistem. In tega smo se lotili zdaj in zaključujemo z delom, imamo pa veliko podporo naroda.”

Rok Krajnc