Madžarska žičnata ograja poskrbela za skoraj 100-odstotno zmanjšanje nezakonitih migrantskih priseljencev, EU pa je proti njej že sprožila pravne postopke

Fotografija je simbolična. (Foto: iStock)

Madžarska je že leta 2015 začela graditi žičnate ograje. S tem je za skoraj 100 odstotkov zmanjšala pritok migrantov v svojo državo, ki pa drugod še vedno nezakonito in nenadzorovano prečkajo meje. Ker je bila EU prepočasna pri ukrepanju, so zavarovanje svojih mej v celoti plačali madžarski davkoplačevalci. S tem je Madžarska zaščitila vso Evropo in zato od EU zahteva povračilo finančnih sredstev, ki pa jih nikoli ne bo dobila. Nasprotuje tudi odrejenim madžarskim kvotam, zaradi katerih se je že pritožila. EU pa je že začela s pravnimi postopki proti Madžarski, pa tudi Poljski in Češki, ker ne želijo sprejeti ukrepov, ki so v skladu z načrtom EU za preselitev migrantov.

Madžarska je potrdila, da so od leta 2015 njene ograje na mejah s Hrvaško in Srbijo pripomogle k zmanjšanju pritoka migrantov za kar 99,7 odstotka. Kar četrtino madžarske meje varuje žičnata ograja. “Število uspešnih poskusov nezakonitega prečkanja meje je bilo leta 2015 zelo veliko. Takrat je mejo nezakonito prečkalo kar 391.000 migrantov. Število je zaradi postavljene ograje zelo padlo, saj je leta 2016 mejo prečkalo 18.236 migrantov, letos pa samo 1184,” je 15. septembra na novinarski konferenci ob 2. obletnici zaprtja madžarsko-srbske meje dejal György Bakondi, svetovalec madžarskega premierja Viktorja Orbana za notranjo varnost. Po njegovih besedah je tako znatno zmanjšanje števila nezakonitih migrantov, ki vstopajo na Madžarsko, “posledica uspešne madžarske zavarovane meje“. Madžarska je žične ograje postavila v času vrhunca migrantske krize na mejah s Srbijo in Hrvaško. Svojo prvo “oviro” je na meji s Srbijo začela graditi junija 2015, saj se je to območje soočalo z velikim prilivom migrantov, ki so v notranjost Evrope želeli priti prek t. i. balkanske poti, EU pa je bila “prepočasna pri ukrepanju”. Nato je 157 kilometrov dolga in 4 metre visoka ograja Madžarski omogočila vsaj začasno preusmeritev migrantskega toka v sosednjo Hrvaško.

Ker je Hrvaška migrante še naprej usmerjala k madžarski meji, je ta začela graditi drugo ograjo. V manj kot enem mescu so zgradili 348 kilometrov dolgo žičnato ograjo, migranti pa so se zaradi tega napotili v Slovenijo. Nadaljnji dotok migrantov v Evropo se je zmanjšal z zaprtjem t. i. balkanske poti, saj so Slovenija, Hrvaška, Srbija in Makedonija poostrile nadzor ter preko mej začele spuščati zgolj tiste s pristnimi osebnimi dokumenti, ki so želeli zaprositi za azil.

Madžarski policisti ob nadzorovanju madžarsko-srbske meje. (Foto: iStock)

Žičnata ograja je na mejah še vedno nujno potrebna
Madžarska v letu 2015 ni pričakovala pomoči ali kakršnihkoli finančnih prispevkov; opravila je le svojo dolžnost, sledila je svojim interesom in zaščitila Evropo,” je dejal predstavnik vlade Zoltan Kovacs na tiskovni konferenci in dodal, da bi bil “brez ukrepov, ki so v veljavi, položaj še bistveno slabši“. Kaže, da se bo Budimpešta še naprej ukvarjala s to prakso in obdržala svoj mejni zid, ki je zdaj dolg že več kot 500 kilometrov in pokriva približno četrtino madžarske meje, ki je v celoti dolga 2100 kilometrov. “Ti ukrepi so še vedno potrebni; zahvaljujoč njim se je število priseljencev, ki želijo k nam nezakonito in nenadzorovano, občutno zmanjšalo,” je še dejal Kovacs.

Odškodnine niso prejeli, EU pa jim grozi zaradi nespoštovanja migrantskih kvot
Konec avgusta je madžarski premier Viktor Orban zahteval finančno odškodnino od EU v višini polovice stroškov ukrepov obmejne obrambe, pri čemer je trdil, da je ta ukrep pripomogel k zaščiti ne samo Madžarske, ampak tudi preostale Evrope. Obrambne ograje na mejah so “v celoti plačali madžarski davkoplačevalci”, čeprav ograja in madžarske varnostne sile “ne ščitijo le Madžarov, temveč tudi druge državljane Evropske unije“, je dejal. Zahteve je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker zavrnil in poudaril, da Madžarski primanjkuje “solidarnosti“, ker ne sledi ostalim državam EU in ne izpolnjuje svojih obveznosti glede migrantskih kvot, ki zapovedujejo, koliko migrantov bi država morala sprejeti. Nato se je začela glede kvot za premestitev migrantov še bolj upirati EU, na njeno stran pa sta se postavili tudi Poljska in Slovaška. Konfliktno vprašanje kvot sega do odločitve EU leta 2015, ko je bilo določeno, da morajo v obdobju dveh let iz Grčije in Italije v druge države premestiti okoli 160.000 migrantov. Do zdaj jih je bilo “rešenih” 27.700. Že leta 2015 sta Madžarska in Slovaška zahtevali, naj Evropsko sodišče razveljavi odločitev EU o preselitvi priseljencev. 

Skupina migrantov zapušča Madžarsko. (Foto: iStock)

V začetku tega meseca pa so z Evropskega sodišča sporočili, da so “v celoti zavrnili obtožbe Slovaške in Madžarske“, katerih cilj je bil razveljavitev sistema migrantskih kvot. Odločitev sodišča je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto imenoval “grozljivo in neodgovorno“. Medtem je EU že začela s pravnimi postopki zoper Poljsko, Madžarsko in Češko, ker “niso sprejele potrebnih ukrepov” pri obravnavi migrantov v skladu z načrtom EU za njihovo preselitev in so s tem “kršile svoje zakonske obveznosti“.

Migranti v Srbiji. (Foto: iStock)

Meja med Srbijo in Madžarsko. (Foto: iStock)

A. L.