Merklova in Macron bi po propadu sistema kvot obmejne države članice EU prepustila same sebi pri soočanju z migrantsko problematiko

Foto: epa

Kaže, da migrantski krizi še lep čas ne bo videti konca, Berlin in Pariz sta si namreč pričela prizadevati za vračanje prosilcev za azil v države, kjer se ti prvič registrirajo. Navidezna vrnitev k starim pravilom bo prispevala k nadaljevanju delitve Evrope. 

Med srečanjem pred vrhom EU sta se nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron zavzela za skupno in odločno soočanje s “sekundarnim gibanjem znotraj EU”. Tovrstno poimenovanje v tako imenovani deklaraciji Meseberg s strani obeh voditeljev dejansko pomeni eno stvar: Macron in Merklova želita, da vsi novo prispeli prosilci za azil in migranti ostanejo v državah EU, kjer so bili prvič registrirani, medtem ko se njihovi primeri obdelujejo. Zaradi tega bi bile južne države članice EU prepuščene same sebi.

Vendar je ob tem potrebno dodati, da se je dublinska uredba, ki navaja, da je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito odgovorna tista država članica, ki je imela največjo vlogo pri vstopu prosilca v EU ali pri njegovem bivanju v njej, v času migrantske krize leta 2015 izkazala kot neuspešna. “Gre za de-facto vrnitev k dublinska uredbi, ki jo je zanikala sama Merklova, ko je prispevala k odprtju meja za migrante leta 2015,” je prepričana Evgenia Pimenova, strokovnjakinja na mednarodnem študijskem centru moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose.

Foto: Twitter

Nasprotovanjem starim migrantskim politikam vidno tako doma kot na evropski ravni
Kakorkoli, zdi se, da voditelja omenjenih evropskih držav nimata veliko izbire v dani situaciji, ko se soočata z vse večjim nasprotovanjem starim migrantskim politikam tako doma kot tudi na evropski ravni. “To ne predstavlja revolucije na področju migrantske politike,” je povedal Alain Corvez, nekdanji svetovalec francoskega ministrstva za obrambo in notranje zadeve. “To je le taktična odločitev s ciljem, da se ukvarja s trenutnimi grožnjami in pritiski, s katerimi se Merklova in Macron soočata v svojih državah.” Medtem ko so desne in evroskeptične vlade  prišle na oblast v Vzhodni Evropi kot tudi v Italiji in Avstriji, se je pričelo nasprotovanje bruseljski in berlinski politični liniji na področju migrantske politike.

“Situacija, v kateri se je znašla Merklova, je absolutno brez primere. Sooča se z opozicijo na skoraj vseh frontah,” je Pimenova povedala za RT. Po njenem prepričanju si Merklova nikakor ne želi, da bi prišlo do politične krize, sploh pa ne glede na rezultate zadnjih volitev, ki so v ospredje potisnile protimigrantsko stranko Alternativa za Nemčijo. Nemški notranji minister in nekdaj tesni zaveznik Merklove Horst Seehofer je sedaj odločen, da bo zajezil pritok novih priseljencev v državo. Kanclerki je dal dva tedna časa, da najde rešitev. “Ne glede na to pa Merklova nikakor ne želi priznati, da je bila njena politika odprtih vrat napaka, saj namesto tega išče rešitev, kako bo svoje napake skrila za še eno evropsko odločitvijo,” je prepričana Pimenova.

H. M.