Mestni svet v Pragi sprejel revolucionarno odločitev; Zrušili bodo komunistični spomenik “osvoboditelja” Ivana Koneva – Ruski aktivisti župana že zmerjajo s fašistom in mu grozijo s smrtjo

Revolucionar Ivan Konev ima tudi temačnejšo plat. Pomagal je zatreti madžarsko vstajo leta 1956 in zgraditi Berlinski zid. foto: EPA.

Mestna skupščina češke prestolnice je v četrtek izglasovala, da se s središča mesta odstrani komunistični spomenik iz druge svetovne vojne in se ga zamenja z bolj nevtralnim obeležjem zmage nad nacistično Nemčijo. Odločitev mestnega sveta je dvignila nemalo prahu, tako na Češkem, kot tudi v Rusiji; kip, ki ga bodo odstranili, namreč upodablja sovjetskega poveljnika Ivana Stepanoviča Koneva, ki je poveljeval Rdeči armadi, katera je “osvobodila” večino Čehoslovaške in vkorakala v Prago 9. maja leta 1945. Kip so sicer postavili leta 1980.

Kip sovjetskega poveljnika je v Pragi jabolko spora vse od padca komunizma leta 1989, saj imajo uspehi Ivana Koneva tudi nekoliko temačnejšo plat. Bil je eden izmed vodilnih generalov ob zlomu madžarske vstaje leta 1956, prav tako pa je bil eden glavnih ideologov za t.i. Berlinskim zidom, ki so ga Sovjeti postavili leta 1961. Konev je sodeloval tudi v pripravah za sovjetsko invazijo na Čehoslovaško leta 1968.

Spomenik je bil v zadnjih letih pogosto na udaru nepridipravov, ki so ga, podobno kot letos poleti v Ljubljani Borisa Kidriča, večkrat skrunili. Najpogosteje so ga obarvali v krvavo rdečo barvo. To je tudi eden izmed glavnih razlogov, da so v Pragi začeli resno razpravo, da bi kip odstranili.

Bohemska Praga je osamljeno veliko evropsko mesto, ki ga Nemci med 2. svetovno vojno niso resneje bombardirali. foto: EPA.

Pro ruski aktivisti županu grozili s smrtjo in ga označili za fašista
To je sprožilo veliko jezo med pro ruskimi aktivisti, ki so večkrat sami postrgali rdečo barvo, ki je pokrivala kip. Tamkajšnje rusko veleposlaništvo je prav tako večkrat protestiralo, češ da gre za skrunitev spomina na padle vojake Rdeče armade. Rusko veleposlaništvo je tudi komentiralo odločitev mestnega sveta v Pragi z besedami, “da je odločitev grozna. Upamo, da bo kip ne glede na odločitev lokalni oblasti ostal na svojem mestu”.

Županu mestne četrti Praga 6, Andreju Kolarju, so ruski aktivisti grozili celo s smrtjo, zato ima trenutno policijsko varovanje. Ruskim aktivistom je večkrat zatrdil, da mesto spoštuje Konevo vlogo pri osvoboditvi Prage in hkrati sovjetski vlogi pri osvoboditvi Evrope izpod nacizma. Zatrdil je, da bodo mestne oblasti postavile nov spomenik, ki bo namesto zgolj na Koneva, spominjal na vse osvoboditelje. Zanimivo, tudi češki predsednik Miloš Zeman, ki zagovarja ostro proti migrantsko politiko, a ima tople odnose z Vladimirjem Putinom, je izjavil, da bi bilo bolje, da kip Koneva ostane.

Komunistični spomeniki so najbolje ohranjeni prav v Sloveniji
Komunistični spomeniki sicer burijo duhove tudi drugod po Evropi. Leta 2007 so se v Talinu spopadli pro ruski in pro estonski protestniki, potem ko se je država odločila odstraniti brotansti kip vojaka Rdeče armade v središču glavnega mesta. Tudi v Bolgariji v Sofiji še vedno stoji 37 metrov visok spomenik, ki upodablja devet sovjetskih vojakov, ki se borijo z okupatorjem, čeprav so ga večkrat poškodovali vandali.

Spomenik v Dražgošah je ena največjih komunističnih trdnjav v Sloveniji, od katerega obstoja je odvisna tudi levičarska ideologija. Foto: STA.

In Slovenija? Kot je pred časom poročal spletni portal 24kul.si, se prav v nobeni izmed evropskih držav ne ohranja dediščina komunizma tako zavzeto kot prav v Sloveniji. Državne dotacije nekdanjim komunističnim organizacijam, ohranjevanje in urejanje komunističnih spomenikov na državne stroške, prenašanje komunistične mitologije preko šolskih programov, izplačevanje posebnih pokojnin revolucionarjem, praznovanje komunističnih praznikov, udeležba najvišjih državnih predstavnikov na proslavah, kjer se slavi komunistična revolucija – to vse dela Slovenijo za posebnost v vsej Evropi. Vseh proslav se, brez izjeme, udeležuje tudi aktualni predsednik vlade Marjan Šarec, kar včasih daje občutek, kot da smo še vedno leta 1945.

Koliko je spomenikov, ki jih je v 60. in 70. letih po vsej Jugoslaviji dal postaviti dolgoletni dosmrtni predsednik SFRJ Josip Broz Tito, je sicer skoraj nemogoče ugotoviti. Kot je pred nekaj leti poročal časopis Delo, je samo v Sloveniji v register nepremične kulturne dediščine ministrstva za kulturo vpisanih 2766 spominskih objektov in krajev povezanih z obdobjem druge svetovne vojne. V povojnem času je vzniknilo večje število različno velikih spomenikov; med 1945-1978 so jih postavili nekaj sto, 180 zgolj na Primorskem.

T. F.