fbpx

Migrantski val v Veliko Britanijo se nadaljuje

Slika je simbolična (Foto: epa)

Množične migracije se nadaljujejo tudi po brexitu. V enem dnevu je na angleško obalo prispelo več kot 500 migrantov. V Dovru je potekal protest proti nezakonitim migracijam. Britancem grozi, da jih bodo tujci preplavili. Vse več ljudi nasprotuje migracijam.

Velika Britanija in predvsem Anglija se kljub izstopu iz Evropske unije še naprej sooča z množičnimi migracijami z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, ki večinoma prihajajo na njeno obalo prek Francije. Britansko ministrstvo za notranje zadeve je potrdilo, naj bi bilo konec maja v samo štirih dneh na obale Anglije čez Rokavski preliv prispelo več kot 500 migrantov.

Več kot 500 migrantov v štirih dneh

Zadnji petek v maju naj bi v 19 čolnih prispelo 336 nezakonitih migrantov, v soboto pa jih je v sedmih čolnih prišlo še 144. Zatem jih je v nedeljo prišlo v enem 17 in v ponedeljek v treh čolnih še 71. Tako je v pičlih štirih dneh na angleško obalo prišlo kar 568 ilegalcev. Oblasti trdijo, da za temi nezakonitimi prihodi stojijo predvsem tolpe, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi. Ob tem naj bi bile do sedaj v tem letu francoske oblasti 3.600 migrantom preprečile prečkanje kanala. Na angleško obalo pa naj bi v letu 2021 prispelo že 3.500 ilegalnih migrantov, ki prihajajo s čolni iz Francije. Če se bo zdajšnji trend nadaljeval, bi lahko po napovedih do konca leta v Anglijo prispelo med 15.000 in 25.000 migrantov. Sicer se zaradi novih pravil, ki so jih sprejeli po brexitu, pritožujejo promigrantski aktivisti in nevladniki. Nevladna organizacija “Safe Passage” ali Varen prehod se pritožuje, da ženske in otroci po novih pravilih ne bodo dobili azila. Na to jim je odgovoril Nigel Farage, ki je poudaril, da gre pri migrantih predvsem za mlade moške, in opozoril, da je zdajšnja situacija “hujša kot kadarkoli”.

Vodja stranke Brexit Nigel Farage (foto: EPA)

Migracije tudi po brexitu

Očitno se tudi po brexitu britanske oblasti kljub novim pravilom ne znajo ali pa nočejo dovolj odločno soočiti s to težavo, ki predstavlja grožnjo samemu obstoju angleškega in britanskega ljudstva. Z izstopom iz Evropske unije je Velika Britanija sicer otežila migracijske postopke za delavce iz Vzhodne Evrope in iz drugih držav EU, ki so kot pripadniki drugih evropskih narodov sicer predstavljali težavo za britanski delavski razred, ker so bili pripravljeni delati za manjše plačilo, vendar pa v nasprotju z migranti z Bližnjega vzhoda iz Afrike in Azije niso predstavljali demografske in etnokulturne grožnje, kakršno predstavljajo prišleki, ki množično še naprej prihajajo nezakonito. Poljaki ali Portugalci prav tako niso odgovorni za množična spolna nadlegovanja angleških deklet ali za številčna posilstva in druge zločine, zaradi katerih postajajo ulice angleških mest vse nevarnejše. Brexit naj bi Veliki Britaniji omogočil, da spet prevzame nadzor nad svojimi mejami, zmanjša stopnjo migracij in daje prednost migrantom z najbolj razvitimi talenti in veščinami, torej znanstvenikom, inženirjem, akademikom in tako dalje. Medtem ko to morda velja za druge Evropejce, pa verjetno v omenjenih čolnih, ki komaj plujejo zaradi neevropskih migrantov, verjetno ni prav veliko znanstvenikov in akademikov.

Shod proti množičnim migracijam

Zaradi množičnih migracij in naraščajočih demografskih posledic, ki trajajo že desetletja, se je v Veliki Britaniji in predvsem v Angliji razvilo tudi več bolj ali manj uspešnih protimigrantskih gibanj in političnih strank. Predvsem v zadnjih petnajstih letih smo bili lahko priča mnogim domoljubnim in protimigrantskim shodom, zborovanjem in protestom, ki so jih organizirale takšne skupine. Britanski konservativni politik in nekdanji poslanec Enoch Powell je že konec 60. let svaril, da bodo, če se bodo množične migracije nadaljevale, v Veliki Britaniji tekle reke krvi. Glede na stopnjevanje nasilja in “getoiziranja” britanskih mest, ki imajo največ migrantskega prebivalstva, danes vidimo, da je imel prav. Očitno se tudi Angleži vse bolj zavedajo tega dejstva, saj so ob dogajanju konec maja organizirali v obalnem mestu Dovru, ki je blizu obale, na kateri pristajajo čolni z migranti, protimigrantski shod. Sicer manjše število protestnikov je v tem mestu blokiralo ulico Snaregate Street za dobro uro. Ob tem so plapolale rdeče-belo-modre in rdeče-bele s križem svetega Jurija okrašene zastave. Protestniki so razvili tudi velik transparent z jasnim sporočilom Ustavimo invazijo in vzklikali Dovolj je bilo! Ob tem je policija aretirala štiri protestnike; dva zaradi oviranja in ogrožanja prometa na avtocesti, dva pa zaradi kršitev javnega reda in miru. Sicer so kot po navadi osrednji mediji in politiki protestnike označili za “skrajneže”, vendar pa je po poročanju lokalnih medijev eden od protestnikov poudaril, da ni tako. Rekel je, da ne gre za “skrajneže”, temveč za ljudi, ki preprosto nasprotujejo nezakonitim migracijam v njihovo domovino. “Veliko nas je razburjenih zaradi vlade in njenih političnih odločitev predvsem zato, ker smo bili vsi v državi v lockdownu, vendar pa postaja očitno, da to ni veljalo za migrante,” je za medij Kent Online izjavil protestnik, ki se je predstavil kot Brexit Brian.

Resna demografska grožnja

Takšne množične migracije seveda predstavljajo resno demografsko grožnjo, saj naj bi, če se bodo trendi nadaljevali, Angleži do leta 2066 postali manjšina v lastni domovini. V svoji prestolnici Londonu so Britanci manjšina že od leta 2011, ko je popis prebivalstva pokazal, da predstavljajo le 44,9 odstotka prebivalstva tega velemesta. Danes je verjetno to število še nižje. Podobno se dogaja tudi v Birminghamu, Bradfordu in Manchestru. V času omenjenega popisa prebivalstva so sicer Britanci v Veliki Britaniji predstavljali 80,5 odstotka prebivalstva. Vendar pa je bilo takrat pri višanju azijskega prebivalstva, kamor se zaradi politične korektnosti štejejo tudi Pakistanci in drugi bližnjevzhodni narodi, zabeležiti kar 60-odstotno rast. Lahko si le predstavljamo, kakšne so po migrantskih krizah v zadnjih desetih letih te številke danes. Poleg tega so “stranski učinki” migracij tudi višja stopnja kriminala, islamizacija in izguba občutka skupnosti. V zadnjih desetih letih je Veliko Britanijo pretreslo več terorističnih napadov in škandalov, za katerimi stojijo kriminalne migrantske tolpe.

Obsojeni pripadniki pakistanske muslimanske posiljevalske tolpe, o kateri je poročal Tommy Robinson (vir: twitter)

Ogrožena svoboda govora

Množične migracije pomenijo tudi izgubo svobode govora, saj oblasti na proteste in negodovanja avtohtonega prebivalstva velikokrat namesto da bi se spoprijele s tem problemom, raje z novimi zakoni o t. i. sovražnem govoru utišajo vsako kritiko njihove zgrešene migracijske politike. Vsako izražanje, ki naj bi bilo grozeče ali žaljivo, je prepovedano in se kaznuje z denarno kaznijo ali celo z zaporom. Seveda sta pojma “grozeče” in “žaljivo” prepuščena interpretacijam, na zatožnih klopeh pa se po navadi znajdejo prav Britanci, ki imajo dovolj migracij, medtem ko se priseljencem velikokrat pogleda skozi prste. Velika Britanija se tako spreminja v Orwellovo distopijo, kjer veliki brat kaznuje državljane zaradi “napačnega mišljenja”, medtem ko na njeno obalo v trumah še vedno prihajajo tujerodni priseljenci. Kljub temu se zdi, da se Britanci vse bolj zavedajo te nevarnosti, saj je, sodeč po anketi iz leta 2019, 44 odstotkov vprašanih menilo, da je treba stopnjo migracij zmanjšati.

Andrej Sekulović