Mineva 75 let od zavezniškega izkrcanja v Normandiji in kako so se slovenski komunisti najbolj bali izkrcanja na Balkanu!

Datum:

Pred 75 leti se je na severozahodu Francije začela največja pomorsko-zračna desantna operacija v zgodovini vojskovanja. 6. junija 1944, ki je znan tudi pod imenom Dan D, so se namreč zavezniške sile uspešno izkrcale v Normandiji ter s tem spreobrnile tok 2. svetovne vojne. V Sloveniji so bili nad omenjenim dejstvom navdušeni zlasti komunisti, ki jim je to olajšalo izvedbo revolucije. Če bi namreč do izkrcanja prišlo na Jadranskem morju, bi to pomenilo, da bi Slovenijo osvobodili zahodni zavezniki, ki ne bi dovolili njene izvedbe.

6. junija 1944, ki je znan tudi pod imenom Dan D, se je ob 6:30 zjutraj začelo težko pričakovano zavezniško izkrcanje v Normandiji, ki je potekalo v okviru vojaške operacije Overlord in je prineslo velik preobrat v 2. svetovni vojni. Izkrcanje v Normandiji je potekalo do sredine julija 1944. V tem času so se na normandijskih obalah izkrcali približno trije milijoni zavezniških vojakov ter na tisoče ton najrazličnejše vojaške in druge opreme.

Nemci nepripravljeni na tako številčno izkrcanje
Operacija Overlord, ki sta jo vodila ameriški general Dwight Eisenhower in britanski general Bernard Montgomery, je bila največja pomorsko-zračna desantna operacija v zgodovini vojskovanja, katere glavna cilja sta bila osvoboditev zahodnega dela Evrope izpod nacistične Nemčije ter razbremeniti rusko-nemško vzhodno fronto. Že prvi dan operacije se je izkrcalo okoli 160 tisoč ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in ostalih zavezniških vojakov. Operacija je bilo tako uspešno zlasti zaradi nepripravljenosti Nemcev, ki so izkrcanje pričakovali bolj severno pri Calaisu. Ob tem je bil poveljnik nemške obrambne linije ob Atlantiku, feldmaršal Erwin Rommel, ravno takrat na dopustu v domovini, Hitler pa je tisto noč dolgo spal. Ker si ga nihče ni upal zbuditi, so nemške vojaške rezerve ostale v notranjosti Francije. Do večera je bila tako nemška obramba prebita in zavezniki so se lahko prebili v zaledje, od koder so v naslednjih mesecih nadaljevali prodor v smeri Nemčije, ki je brezpogojno kapitulirala 11 mesecev kasneje, 8. maja 1945.

Foto: družbena omrežja

Ob 75. obletnici zavezniškega izkrcanja bodo v Normandiji tudi letos pripravili različne slovesnosti, ki se jih bo po poročanju STA udeležil tudi predsednik ZDA Donald Trump. Ne bo pa ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ni dobil povabila zaradi ohladitve odnosov med Zahodom in Rusijo po ruski priključitvi polotoka Krim pred dobrimi petimi leti.

Padlo približno 215 tisoč zavezniških vojakov
Dan D je med zavezniki zahteval okoli 10 tisoč žrtev, približno toliko mrtvih naj bi bilo tudi na nemški strani. To pa je bil le manjši del od vseh žrtev, ki so bile na zavezniški strani potrebne za dokončno osvoboditev Normandije. Skupno je namreč v Normandiji padlo približno 215 tisoč zavezniških vojakov, podobne pa so tudi ocene za nemške žrtve. Pri osvobajanju Normandije je umrlo še 19 tisoč francoskih civilistov.

Foto: družbena omrežja

Izkrcanje slovenskim komunistom olajšalo izvedbo revolucije
V Sloveniji so bili nad izkrcanjem v Normandiji navdušeni zlasti komunisti. V primeru, da bi namreč do izkrcanja prišlo na Jadranskem morju, kar se je tudi omenjalo kot možnost, bi to pomenilo, da bi Slovenijo osvobodili zahodni zavezniki, nenaklonjeni komunizmu, ki bi zagotovo preprečili izvedbo komunistične revolucije. Ob tem bi bila Slovenija, če bi prišlo do izkrcanja na Jadranskem morju, osvobojena veliko prej kot je bila dejansko. To pa slovenskim komunistom ni dišalo, saj jim je glavni cilj predstavljala komunistična revolucija in ne osvoboditev Slovenije izpod okupatorja. Zgodovinar dr. Jože Možina v svojem zapisu na Twitterju ob obletnici izkrcanja opominja na tajni dokument, v katerem je Edvard Kardelj že 14. junija 1942 zapisal: “Če nam Angleži pripravijo drugo fronto na Balkanu, potem smo v hudičevem zosu.” Slednje jasno potrjuje, da je komuniste v Sloveniji dejansko zanimala samo oblast, pri čemer jim za žrtve ni bilo niti malo mar.

M. D.

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...