Kdo je ugrabil malo Emo?

Foto: In portal

Ivana Šavora je verjela, da pozna svojega moža. Vse do dne, ko je prišla iz kopalnice in ugotovila, da njune hčerke Eme in moža ni nikjer. Preiskala je stanovanje, vse je bilo prazno in pred hišo ni bilo več avtomobila. Moža je skušala priklicati po telefonu, a je bil njegov telefon izključen. Kmalu se je morala soočiti z dejstvom, da je njen mož ugrabil njuno hčerko in jo odpeljal neznano kam. Poklicala je policijo.

Moževi starši sinove zveze z Ivano niso nikoli podpirali. Pritoževali so se, da je premalo izobražena, saj za razliko od njihovega sina študija na fakulteti ni dokončala. Ivana se je, kadarkoli jih je obiskala, soočala s hudimi psihičnimi pritiski. Ko sta z možem najela stanovanje, je bila prepričana, da so začeli novo življenje. A resničnost je bila drugačna.

18. januarja letos pa je pred nos dobila papir in grožnjo, da bo imela, če papirja ne podpiše, težave s centrom za socialno delo. S svojim podpisom bi se strinjala, da imajo moževi starši delno skrbniško pravico nad Emo – to pomeni, da bi jo imela pri sebi dvakrat tedensko 4 do 5 ur ter vsak drugi vikend.

”Lahko prideš tudi z vojsko, Eme ne boš dobila nazaj”
Ko se je zavedla, da moža in Eme ni več, ga je skušala večkrat priklicati po telefonu, a žal neuspešno. Možev telefon je bil izključen ali pa je zvonil v prazno. Čez nekaj dni ji je le odgovoril: ”Tu nimaš kaj iskati, Ema je tukaj in tukaj bo tudi ostala.” 

Policisti so se postavili na stran Ivane in dejali, da bo pristojni center za socialno delo v Čakovcu Emo vrnil mami, saj ji po vseh zakonih pripada skrbniška pravica. A na centru za socialno delo so ji dejali, da ji ne morejo pomagati, saj ima enake pravice tudi oče. Oba so poklicali na razgovor, a je oče na to odgovoril, da nima časa. Ko mu je napisala, da bo po deklico prišla s policijo, ji je odgovoril, da lahko, če želi, pride tudi z vojsko, a da Eme ne bo dobila nazaj, poroča In portal.

Hčerka ob slovesu jokala, zakaj se mama poslavlja
Kasneje je ugotovila, da je mož na dan, ko je odpeljal njuno hčerko, vložil tudi zahtevek za ločitev. Na centru za socialno delo so jo spraševali, zakaj je končala samo srednjo šolo, zakaj ni želela delati in zakaj ni imela službe. Njen mož jim je namereč dejal, da je lena, nesposobna in še marsikaj drugega.

Ivana je moža velikokrat prosila, če bi lahko videla Emo, a ji je to večkrat onemogočil. Ko ji je to končno dovolil, je hčerko videla na javnem igrišču. Ivana pravi, da je bila deklica bleda in prestrašena, ko pa sta se pogovarjali, je bila spet vesela. Po eni uri jo je mož ponovno odpeljal, Ema pa je dejala: ”Mami, zakaj ne greš z nama? Kaj je narobe?” 

Od zadnega snidenja se ji ne javlja več
Čez tri dni sta imela ponovno dogovorjen sestanek, od takrat pa Ivana ne od njega ne od male Eme ni več slišala besede. Na centru za socialno delo ji odgovarjajo, da ji ne morejo nikakor pomagati. Ivana je obupana in ne ve več, na koga naj se obrne. Sprašuje se, kdo bo ščitil njene pravice in ji zagotovil, da bo lahko spet videla svojo hčerko.

M. G.