Srbski milijarder Dragan Šolak je po navajanju portala Kurir zelo pretkan tajkun, ki mu ni tuje bogateti na račun špekulativnih poslov. Svoje bajno bogastvo je zaslužil na račun špekulativnih in celo kartelnih prijemov, pri tem pa je uporabljal različna sredstva – podkupovanje politikov, odvzem državnih sredstev, nezakonito uporabo električne energije, tokrat pa so razkrili tudi nezakonito polaganje kablov v kanalih Beograjskih elektrarn. Beograjske elektrarne in mesto Beograd sta se odločila tožiti Šolaka in njegovo podjetje SBB za nezakonito polaganje kablov. Kot kaže bo moral Šolak vse kable izkopati, v nasprotnem primeru pa bo moral plačati 110 milijonov evrov za povzročeno škodo in korist.
Dragan Šolak je eden največjih srbskih mogotcev, njegov poslovni vzpon pa se je začel že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja skupaj s finančnim špekulantom Sorosem, ko so vladali idealni pogoji za izigravanje veljavnih zakonov in kršitev le teh. Največji rop v jugovzhodni Evropi pod krinko demokracije in boja za svobodo medijev je tako zrasel iz zelo skromnega, sumljivega in ciljno usmerjenega poslovanja Šolaka, ustanovitelja in lastnika kabelske mreže SBB in United Group. Portal Kurir navaja, da gre za najbogatejšega Srba, ki je težak kar 1,22 milijarde evrov in ima v lasti kar tri zasebna letala.
Gre za nekoga, ki je enormno bogat že za svetovne, kaj šele za srbske razmere. Kot je navedeno v srbskem mediju, je svoje enormno premoženje uspel zgraditi s pomočjo špekulativnih, “kavbojskih” in celo kartelnih akcij, ki potemtakem mejijo na mafijske posle, kamor po navedbah portala spada tudi podkupovanje politikov, odvzemanje državnih sredstev, nezakonito uporabo električne energije in nezakonito polaganje kablov. “Poslovne stroške prenesite na druge, dobiček pa zadržite izključno zase,” je glavno geslo, ki ga uporablja solastnik United Group, Šolak pri širitvi svojega poslovanja. Zahvaljujoč vsemu je Šolak postal prepričljivo najbogatejši tajkun iz Srbije, ki je “težji” od Miodraga Kostića in Miroslava Miškovića skupaj.
Nezakonito so uporabljal kanale s toplo vodo za nameščanje optičnih kablov
Šolakov poslovni model je razviden iz številnih primerov izogibanja zakonu in uzurpacije javne lastnine Republike Srbije in mesta Beograd. Kako je to delovalo v praksi, je najbolje videti na primeru JKP “Beogradske elektrane”, katerih jaški in ogrevalne cevi, kot trdi to podjetje, so bili dolga leta nezakonito rabljeni in skozi katere je v srbskem delu položil približno 60 kilometrov optičnih kablov. Zaradi brutalne uzurpacije javnega premoženja so Beograjske elektrarne zoper SBB vložile tožbo, v kateri zahtevajo plačilo 110 milijonov evrov.
Beograjske elektrarne so februarja 2004 prvič obvestile SBB, da uporablja poti podzemnih toplovodnih naprav za polaganje optičnih kablov in nato aprila 2009 izdale odredbo o prepovedi nadaljnje namestitve kablov. Ker je SBB vse ignoriral in še naprej uporabljal nedovoljene kanale za toplo vodo v javni lasti, so “Beograjske elektrarne” avgusta 2019 skupaj z mestom Beograd tožile SBB. Obdolženec je optične kable brez veljavne podlage položil v kanale tople vode, vse od leta 2002 do dneva vložitve te tožbe. Tožnikom je zato dolžan plačati znesek 10 milijonov evrov za uporabo tujega premoženja. “Tožnik ima podatke, da je tožena stranka na optične kable, ki vsebujejo oznako državnih organov in drugih pravnih oseb, namestila identifikacijske kartice, vse zato, da bi ustvarila napačno predstavo o lastništvu optičnih kablov,” je še navedeno v tožbi.
Beograjske elektrarne in mesto Beograd so bili v isti tožbi prisiljeni zahtevati od SBB, da odstrani nameščeno optično omrežje ali pa jim mora SBB zaradi povzročene škode plačati sto milijonov evrov. Postopek, ki se vodi po tej tožbi, je v teku in še ni dokončan. Ob odkritju primera, ko so mestne oblasti sporočile, da bodo vložile kazenske ovadbe in sprožile sodni odškodninski postopek je United Group takoj kot lastnik SBB lansirala izjavi, v katerih je poskušala neprepričljivo zanikati očitana dejanja.
United Group je celo vlado obtožila, da gre za “neprestano negativno kampanjo zoper družbo SBB” in maščevanje za poročanje televizije N1, ki je potrdila, da uporabljajo jaške in toplovodne kanale javnega komunalnega podjetja. Družba je trdila, da je javnemu podjetju skoraj desetletje in pol dovolila uporabo svojih virov za nadzor ogrevalnega sistema. United Group je še dejal, da je bilo vse kar so uporabljali s strani Beograjskih elektrarn urejeno s končnimi pogodbami v zameno za sistem nadzora ogrevalnega sistema.
Šlo je za izjemno slabo obrambo Šolakovega podjetja
Ker je bila prva izjava za javnost popoln neuspeh njihove službe za odnose z javnostmi in je bil le bled poskus obvladovanja škode, je nato podjetje medijem hitro poslalo še eno izjavo v kateri so, da bi dokazali, da imajo ustrezno dokumentacijo, predložili le prvo stran Odločbe ministrstva o kapitalskih naložbah iz leta 2004, v času, ko je to službo vodil Velimir Ilić. S to odločbo je SBB dobil splošno licenco za gradnjo telekomunikacijskega distribucijskega omrežja na ozemlju Srbije, kar družbe nikakor ni razbremenilo obveznosti pridobivanja potrebnih urbanističnih dovoljenj na ravni lokalnih samouprav.
Poleg tega je United Group javnosti pokazal le prvo stran pogodbe, ki je bila podpisana z elektrarnami leta 2001, torej tri leta pred odločitvijo Ilića, ki jim je dal dovoljenje za namestitev infrastrukture. Ta pogodba je SBB (takrat KDS telefoniji) dovoljevala uporabo podzemnih daljinskih ogrevalnih poti v občini Stari grad. Glede na to, da je bila javnosti na vpogled ponujena le prva stran pogodbe, iz predstavljenega dokumenta ni mogla ugotoviti, kdo je to pogodbo podpisal, niti pravic in obveznosti pogodbenih strank. Tožbe je napovedal tudi SBB, ki je zagrozil z odškodninskimi zahtevki, če bi kdo poskušal povzročati škodo njihovemu ugledu. Minili sta skoraj dve leti, a s strani SBB ni bilo nobene tožbe.
V Sloveniji želi ustanoviti novo medijsko družbo
Pri nas ga poznamo kot lastnika telekomunikacijskega operaterja Telemach. Če se spomnimo, gre dejansko za nadaljevanje taktike iz začetkov njegovega poslovanja v Srbiji, ko se je izogibal pozornosti javnosti in medijev, dokler se ni dovolj okrepil. Finance pa v nadaljevanju poročajo, da pri nas že snuje novo medijsko družbo. Po propadlem nakupu Pro Plusa (POP TV), bo Šolak pričel graditi od temeljev. Skupina United Group, čigar večinski delež je v marcu leta 2019 odkupil britanski sklad BC Partners, Šolak pa naj bi v njej obdržal približno četrtinski delež družbe, je razdeljena na telekomunikacijski in medijski del. V Sloveniji zaenkrat še niso vidneje prisotni, se pa omenja projekt e-prodaje Shoppster ter sklenjeno strateško partnerstvo z družbo Adria Media. K tej družbi sodijo še športni programi Športklub.
Sara Rančigaj