fbpx

Na Švedskem za zločine sodijo Nouriju, obtoženemu sodelovanja v iranskih množičnih usmrtitvah

Hamid Nouri (Foto: Twitter)

Na Švedskem poteka sojenje nekdanjemu iranskemu uradniku, 60-letnemu Hamidu Nouriju, ki je obtožen sodelovanja v množičnih usmrtitvah, ki so se v Iranu zgodile leta 1988. Gre za isto čistko, v katero naj bi bil vpleten tudi novi predsednik Ebrahim Raisi in v kateri naj bi ubili več kot 30 tisoč političnih zapornikov. Na Švedskem velja načelo univerzalne pristojnosti, kar pomeni, da njihova sodišča lahko sodijo osebi zaradi resnih obtožb, kot so na primer vojni zločini, ne glede na to, kje so se zgodila domnevna kazniva dejanja.

Danes na Švedskem poteka sojenje nekdanjemu iranskemu uradniku, ki je obtožen, da je v 80. letih prejšnjega stoletja pomagal pri nadzoru množičnih usmrtitev disidentov. Primer proti 60-letnemu Hamidu Nouriju, ki je bil aretiran leta 2019, potem ko je odšel v Stockholm na obisk k sorodnikom, je bil že pomemben preizkus načela ekstrateritorialne pristojnosti. Mednarodno kazensko sodišče ni izdalo naloga proti Nouriju, vendar so iranski aktivisti v izgnanstvu pripravljali primer v upanju, da bo obiskal državo, ki dovoljuje pregon zaradi domnevnih kaznivih dejanj s strani tujih uradnikov. Primer je dobil nov pomen z inavguracijo prejšnjega vrhovnega sodnika, predsednika Ebrahima Raisija. Udeležen je bil namreč istih čistk kot Nouri, v katerih so leta 1988 pobili več kot 30 tisoč političnih zapornikov. Primer bi lahko sprožil napetosti v islamski republiki, poročajo tuji mediji.

60-letnega Hamida Nourija švedski tožilci obtožujejo, da je med 30. julijem in 16. avgustom 1988, ko je bil pomočnik namestnika, “namerno odvzel življenje zelo velikemu številu zapornikov, ki so bili naklonjeni ljudskim mudžahedinom ali so jim pripadali” (MEK), medtem ko je bil namestnik upravnika zapora Gohardasht v Karaju pri Teheranu. Na obtožbe je švedske oblasti opozorila skupina 30 pritožnikov ter zagovornik pravic in nekdanji politični zapornik Iraj Mesdaghi. Potem ko so sestavili dokumentacijo z dokazi na nekaj tisoč straneh, se je Mesdaghi lotil privabljanja nekdanjega zapornika v nordijsko državo. Nourija so aretirali, ko je stopil na švedska tla. Švedsko načelo univerzalne pristojnosti pomeni, da lahko njihova sodišča sodijo osebi zaradi resnih obtožb, na primer umora ali vojnih zločinov, ne glede na to, kje so se zgodila domnevna kazniva dejanja. Nouri ​​zanika kakršne koli obtožbe vpletenosti v domnevne usmrtitve leta 1988, je za AFP povedal njegov odvetnik Thomas Soderqvist. Sodišče bo zaslišalo več deset prič v treh dneh zasedanj, sodba pa bo predvidoma razglašena aprila 2022.

Primer je še posebej občutljiv v Iranu, kjer obtožujejo trenutne vladne osebnosti, da imajo vlogo pri smrti, predvsem novega predsednika Ebrahima Raisija. Nekdanjega vodjo iranskega sodstva je Amnesty International leta 2018 obtožil, da je bil član “komisije za smrt”, ki je stala za skrivnimi usmrtitvami. Na vprašanja v letih 2018 in 2020 je Raisi zanikal vpletenost, vendar naj bi se  “poklonil ukazu” ajatole Homeinija, da izvede čistko. Homeini je umrl leta 1989. Hamid Noury ​​je obtožen tudi, da je v istem obdobju sodeloval pri usmrtitvah drugih zapornikov na podlagi njihove ideologije ali prepričanja, ki so po mnenju tožilstva nasprotniki “teokratske iranske države”. V začetku maja je več kot 150 osebnosti, vključno z dobitniki Nobelove nagrade, nekdanjimi voditelji držav in nekdanjimi uradniki Združenih narodov, pozvalo k mednarodni preiskavi usmrtitev leta 1988. K mednarodni preiskavi pokola 30 tisoč političnih zapornikov v Iranu leta 1988 in zlasti vloge novoizvoljenega predsednika Ebrahima Raisija v tem pokolu je javno pozval tudi slovenski premier Janez Janša.

Sara Bertoncelj