Na ulicah beloruskih mest vztraja več deset tisoč ljudi z željami po demokratičnih spremembah

Foto: epa

V beloruski prestolnici se je v petek zvečer znova zbralo več deset tisoč protestnikov, kljub temu da so se oblasti odločile izpustiti številne zapornike, prijete v minulih dneh po spornih volitvah. Pred sedežem tajne službe KGB so prižgali sveče in položili cvetje. 

V Belorusiji vre, zahteve protestnikov pa nakazujejo na val sprememb in želji po demokraciji. V petek zvečer se je namreč v Minsku znova zbralo več deset tisoč ljudi. Protestniki so se najprej zbrali na trgu neodvisnosti pred sedežem vlade. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so vojaki, ki so zastražili poslopje, iz solidarnosti s protestniki spustili ščite. Ženske pa so jim poklanjale cvetje. Na plakatih je bilo medtem mogoče videti napise, kot so “ni nas le 20, nas je 16.000”. Protestniki so shod pred sedežem vlade zvečer zaključili in se nato podali v središče Minska. Pred sedežem tajne službe KGB so prižgali sveče in položili cvetje.

Policija tokrat proti protestnikom ni posredovala, navaja dpa. Iz zaporov so sicer v petek izpustili okoli 2 tisoč ljudi, ki so jih prijeli na protestih po nedeljskih predsedniških volitvah, na katerih si je diktator Aleksander Lukašenko po mnenju protestnikov z veliko volilno prevaro zagotovil že šesti mandat. Skupaj je bilo sicer prijetih okoli 7 tisoč protestnikov. Najmanj dva človeka sta tudi umrla, ko so varnostne sile posredovale.

Cvetje pred sedežem KGB v Minsku. (Foto: epa)

Protesti pa se niso odvijali le v Minsku, ampak tudi drugod po državi. V več mestih so oblikovali človeške verige. Po spletu so zaokrožili posnetki delavcev, ki so protestno zapuščali svoje delo ali so stavkali v protestu proti Lukašenku, poroča STA. Za danes se v Belorusiji napovedujejo novi množični protesti, podobno pa naj bi se protestniki zbrali tudi v nedeljo.

Foto: epa

Z zaskrbljenostjo razmere v Belorusiji po nedeljskih predsedniških volitvah spremlja tudi slovensko zunanje ministrstvo in obsoja nasilje nad protestniki, ki ne priznavajo zmage predsednika Aleksandra Lukašenka. Zato se je zunanji minister Anže Logar v pismu kolegoma iz Nemčije in Portugalske zavzel za močan in enoten odziv Evropske unije. V pismu zunanjima ministroma Nemčije Heiku Massu in Portugalske Augustosu Santosu Silvi, s katerima Slovenija sodeluje v triu predsedujočih Svetu EU, je Logar še pozval k izrednemu zasedanju zunanjih ministrov unije.

Sara Kovač