fbpx

Načrt EU za energetsko krizo: “Socialno tržno gospodarstvo” ali pot nazaj v komunizem?

Podpredsednik Evropske komisije iz vrst socialistov Frans Timmermans. (Foto: epa)

Zaradi visokih cen energije, ki škodijo gospodarstvu EU in spodbujajo socialno tesnobo v celotnem bloku, je Evropska komisija končno predstavila nujni načrt za posredovanje na trgih sredi bojazni zaradi racionalizacije in izpadov električne energije to zimo. “Na tej stopnji cene ostajajo visoke in ni hitre rešitve. Tudi naslednje zime bodo težke, ne samo ta”, je na tiskovni konferenci v sredo povedal vodja Zelenega dogovora EU Frans Timmermans, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predlagala, da bi lahko Evropska unija prerazporedila dobičke podjetij, ki uporabljajo fosilna goriva, in uvedla omejitve porabe energije.

Krizni ukrepi vključujejo uvedbo zmanjšanja porabe energije v celotnem bloku, omejitev presežnih prihodkov iz obnovljivih virov in jedrske energije ter “solidarnostni mehanizem” za usmerjanje velikih in nepričakovanih dobičkov podjetij na fosilna goriva k državljanom. Energetska kriza je sodeč po predlaganih ukrepih močno udarila po stabilnosti in moči Evropske unije, zato se poraja veliko vprašanje, kaj vse to pomeni za prosti trg in ali se vračamo nazaj v komunizem.

“V teh časih je narobe prejemati izredne rekordne prihodke in dobičke iz vojne in na hrbtu naših potrošnikov. V teh časih je treba dobiček deliti in usmeriti k tistim, ki ga najbolj potrebujejo,” je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen povedala MEPS v svojem letnem govoru o stanju unije v Strasbourgu. V skladu z načrtom komisije bodo prihodki vetrnih in sončnih elektrarn ter podjetij za jedrsko energijo po vsej EU začasno omejeni na 180 evrov na megavatno uro, piše EU observer.

EU upa, da bo zbrala več kot 140 milijard evrov za države članice, da bi ublažila vpliv energetske krize, je poslancem v Strasbourgu povedala predsednica Komisije Ursula von der Leyen (Foto: epa)

“Solidarnostni mehanizem” ali pot v komunizem?
Načrt za boj z energetsko krizo vključuje način “solidarnostnega mehanizma”, na podlagi katerega bi morali sektorji nafte, premoga, plina in rafinerij deliti 33 odstotkov presežka dobička od proračunskega leta 2022. Ta tako imenovani mehanizem solidarnosti bi se uporabljal poleg rednih davkov in dajatev, predvidenih v nacionalni zakonodaji. Predlogi, ki so trenutno na mizi, bi po mnenju predsednice komisije lahko zbrali več kot 140 milijard evrov za države članice, da bi ublažile vpliv energetske krize, ki je povečala inflacijo.

Ursula on der Leyen vidi težavo v uporabi fosilnih goriv. (Foto: epa)

Več evropskih držav uvaja predpise za uporabo termostatov in naprav, medtem ko predsednica predlaga standarde za zmanjšanje skupne porabe električne energije, financirane s prerazporeditvijo dobičkov energetskih podjetij, kar pomeni omejitev prihodkov podjetij, ki proizvajajo električno energijo po nizki ceni, saj ta trenutno najbolj služijo, njihove dobičke pa deliti tistim, ki to najbolj potrebujejo, “krizni prispevek”, pravi von der Leynova. Čeprav je von der Leyen prejšnji teden priznala, da je nizka proizvodnja hidroenergije, ki jo povzročajo suše, delno odgovorna za visoke cene energije v Evropi, je dejala, da je podnebna kriza končni zagon za vremenske razmere in pozvala k odpravi vse odvisnosti od fosilnih goriv, saj meni, da je tam največji problem in ne v njihovi ceni.

Zmanjšanje porabe električne energije za 10 odstotkov
Z namenom hitrega znižanja cen in zmanjšanja porabe fosilnih goriv bi morale države EU zmanjšati mesečno porabo električne energije za 10 odstotkov in za pet odstotkov v času konic. Ti cilji pa naj bi pripomogli k zmanjšanju tveganja izpadov elektrike in racionalizaciji to zimo, je dejal Simson in dodal, da bodo države članice same določile ure največje porabe energije in uporabile ukrepe za zmanjšanje povpraševanja.

Foto: epa

V nasprotju z drugimi evropskimi voditelji pa je britanska premierka Liz Truss prejšnji teden predlagala zakonodajo za odprtje Severnega morja za vrtanje nafte in plina ter za olajšanje gradnje več jedrskih elektrarn. Odprla je celo vprašanje o frackingu, ki so ga mnoge druge že opustile, meni pa, da je bila energetska politika v zadnjih desetletjih premalo osredotočena na zagotavljanje oskrbe, zato so vse države zdaj toliko bolj ranljive.

Tanja Brkić