fbpx

Napad na geje in lezbijke: odreka se jim dostop do zdravljenja homoseksualnosti! Ponovno ga bo treba uvesti tudi v Sloveniji!

Foto: STA

Na podlagi dvajsetletnih delovnih izkušenj v socialnem delu verjamem tistim zdravnikom, ki še zmeraj trdijo in si upajo povedati na glas, da je homoseksualnost bolezen. Tudi zdrava kmečka pamet, kot rečemo, ti da vedeti, da tu nekaj “ne štima”. V času družinskega referenduma 2015 sem na soočenjih predstavil pobudo za zdravljenje homoseksualnosti tudi v Sloveniji. Odločitev, da homoseksualnost ne bo več na seznamu spolnih/duševnih motenj kot spolna deviacija, sega v leto 1973. Odločitev je sprejelo Ameriško psihiatrično združenje (APA), ki je prvič v zgodovini zaradi pritiska homoseksualnih aktivistov sprejelo politično, ne pa strokovne odločitve. Posledice so hude.

Številni homoseksualci namreč močno trpijo zaradi svojih nagnjenj in iščejo pomoč, da bi se rešili nezaželenega nagnjenja. Kdor homoseksualcem odreka zdravljenje, naj se vpraša, ali bi ga odrekel tudi sladkornim bolnikom ali pa na primer ljudem s psihiatričnimi težavami.

Nedavno so v Nemčiji naleteli na hudo ogorčenje ljudi zaradi poskusa odrekanja pomoči nemškim homoseksualcem s strani ministra za zdravje Jensa Spahna, ki je tudi sam homoseksualec. Če se sam ni odločil za zdravljenje, nima pravice takšne možnosti odrekati drugim trpečim homoseksualcem!

Homoseksualnost je bolezen, ki je v velikem odstotku ozdravljiva!
Ena od dogem homoseksualne in spolne ideologije je, da homoseksualnost ni bolezen in zato domnevno ni ozdravljiva. Toda številni primeri in znanstvene študije dokazujejo, da je možno uspešno obravnavati homoseksualnost in s tem prizadetim resnično pomagati. Na primer, v študiji priznanih psihologov Stantona L. Jonesa in Marka A. Yarhousea je 38 odstotkov vprašanih reklo, da so po terapiji uspešno presegli homoseksualnost, 29 odstotkov pa jih je reklo, da je bilo zdravljenje vsaj delno uspešno. Jones in Yarhouse prav tako ugotavljata, da poskusi zdravljenja niso psihično škodljivi.

Vendar pa zvezni minister za zdravje Jens Spahn ne verjame v te terapije zaradi svoje “lastne spolne usmerjenosti”, kot je nedavno priznal v intervjuju. Kot vse medicinske storitve je tudi zdravljenje homoseksualnosti popolnoma prostovoljno in v Nemčiji nihče ni prisiljen opraviti zdravljenja homoseksualnosti , niti Spahn ne. Zdaj pa želi Spahn zlorabiti svoj položaj kot zvezni minister za zdravje in zavrniti dostop do zdravljenja drugim homoseksualcem, ki se želijo zdraviti in obupno iščejo ustrezno pomoč, hkrati pa bi kriminaliziral zdravnike, ki bi dokazano uspešne terapije izvajali, in jim grozi celo z odvzemom licence!

Medizinische Hilfe für Homosexuelle ist kein Verbrechen!

Konverzijska ali reparativna terapija vključuje različne pristope psihoterapevtskega zdravljenja, za verne ljudi pa tudi molitev za spremembo spolne usmerjenosti in pastoralno spremljanje homoseksualcev. Še posebej izstopa dejstvo, da operacije za spremembo spola, kvazi medicinske postopke, vključno z operacijami, plačujemo davkoplačevalci, tudi če nam vest tega ne dovoljuje!

Predlagani zakon je še en poskus politike, da zakonsko prepove kakršno koli mnenje, ki odstopa od glavnega družbenega toka. Grozljivo je, da se neka demokratična vlada vedno bolj vmešava v zasebne in verske temelje spolnih vrednot in vedenja svojih državljanov. Žrtve so homoseksualci, ki želijo pobegniti iz svojih napak, vendar ne prejemajo več strokovne pomoči. V zvezi s tem je predlagani zakon neposreden napad na pravice homoseksualcev, odvzema jim svobodno izbiro zdravljenja in jih obravnava kot mladoletne otroke, ki jim ni dovoljena svobodna izbira. Zato pozivamo politiko in javnost, naj poskuse preprečevanja dostopa do zdravljenja homoseksualnosti, kjerkoli se pojavijo, odločno zavrnemo. Slovenija pa mora preučiti kršitve dostopa homoseksualcem do zdravljenja svoje bolezni in v praksi poskrbeti, da bodo imeli vsi homoseksualci in lezbijke možnost  zdravljenja svojega neurejenega nagnjenja.

Franci Donko