Pred dobrim tednom dni je prišlo do poskusa umora angleškega pisatelja indijskih korenin, Salmana Rushdieja. Glede na to, da slednji velja za ikono svobode izražanja, zoper njega pa je na račun njegovega pisanja iranski ajatola Homeini razglasili fatvo oziroma smrt, bi človek pričakoval, da bi Bidnova administracija brez zadržkov pokazala s prstom na krivce. To pa žal ni tako, navkljub poskusu atentatov na dva nekdanja uradnika ameriške vlade, saj si predsednik Joe Biden na vse pretege prizadeva za izpolnitev predvolilnih obljub v zvezi z Iranom.
Znani pisatelj Salman Rushdie, ki so mu Iranci grozili s smrtjo že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, je bil prejšnji teden napaden na odru na dogodku v New Yorku. Njegov napadalec je prišel od zadaj in ga pred začetkom dogodka nekajkrat zabodel v vrat, s čimer mu je povzročil hude poškodbe grla, ledvice, obraza, poškodovani pa so bili tudi drugi deli telesa.
Ker je Rushdie utrpel cel kup poškodb, je nedvomno čudež, da je sploh preživel. Napad nanj predstavlja konec fatve, ki Rushdieju grozi že od leta 1989. S svojim pisanjem o islamu in preroku Mohamedu je namreč pisatelj med Iranci sprožil gnev Irancev. Še posebej je razjezil ajatolo Homeinija, ki je napovedal fatvo. Slednja sicer za muslimane ni obvezna, a jo nekateri vzamejo resno. To nedvomno drži v primeru napadalca Hadija Matarja, Američana libanonskih korenin.
Kar 33 let je Rushdieju uspelo preživeti več poskusov atentata. Toda nihče ni bil tako blizu njegovemu umoru kot prejšnji teden. Glede na to, da živimo v svobodnem svetu, bi človek pričakoval, da bi se svetovni mediji glede poskusa umora, do katerega je prišlo v zvezni državi New York, razpisali s kritiko. Toda iranski državni tisk se je poročila o napadu razveselil in na svojih naslovnicah prikazal Rushdieja, ki gori v peklenskem ognju, obglavljenega ali z glavo v zanki.
Vendar iranske oblasti ne lovijo le romanopiscev. Prejšnji teden so prišle namreč na plano podrobnosti o preprečitvi poskusa atentatov na dva nekdanja uradnika ameriške vlade, poroča New York Post. Šlo je za zaroto, v okviru katere so iranski agenti poskušali ubiti nekdanjega ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea in nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona. Ministrstvo za pravosodje je zaradi poskusa umorov obtožilo člana iranske revolucionarne garde. Videti je, da so Iranci ciljali na Boltona in Pompea v znak maščevanja za umor vodje elitne enote iranske revolucionarne garde in sejalca svetovnega terorizma Kasema Sulejmanija leta 2020, ki je bil ubit tekom načrtovanja spletke napram ameriškim silam v Iraku. Na začetku letošnjega leta se je sicer na uradni strani iranskega vodje ajatole Alija Hameneja pojavila animacijo vojaške operacije ob likvidaciji Donalda Trumpa. Iz videa je bilo zaznati, da gre za provokacijo in željo po maščevanju uboja svetovnega iranskega terorista Sulejmanija.
Zdi se, da si Iranci domišljajo, da lahko brez zavor na ameriški zemlji pobijajo višje uradnike nekdanje administracije. Med tarčami so sicer tudi glasni kritiki iranskega režima. Med njimi se je znašla iransko-ameriška novinarka in aktivistka Masih Alinejad, katere ugrabitev so iranski vohuni povsem po filmsko načrtovali. Imeli so načrt, da bi jo zvabili iz doma, nato pa jo odpeljali na odprto morje, naposled tudi v Venezuelo, saj ta država s Teheranom ohranja prijateljske vezi. Ta mesec je policija prišla na sled moškemu z imenom Khalid Mehdiyev, ki je sumljivo postaval pred njenim domom. Ko so ga prijeli, se je izkazalo, da je aktivistko čakal z nabito jurišno puško.
Bidnova administracija želi obrniti eno najmočnejših Trumpovih zunanjepolitičnih potez
Na tem mestu se človek upravičeno vpraša, kako se na obnašanje Irana odziva aktualna administracija. Bela hiša je sicer izrazila ogorčenje nad poskusom umora, predsednik Joe Biden pa je Rushdieja označil kot nekoga, ki se zavzema za bistvene, univerzalne ideale. Ni pa bilo videti, da bi Bela hiša s prstom kritično pokazala na Iran na račun njihovega hujskaštva in načrtovanja atentatov.
Kaže, da se je sedanja ameriška administracija znašla v težkem položaju, ker se ta, medtem ko se dogaja ta množica atentatov, trudi ugoditi iranskemu režimu. Vse zato, ker si Bidnova administracija obupano želi izpolniti svojo predvolilno obljubo o vstopu v jedrski sporazum P5+1. Ko so bile ZDA v preteklosti del jedrskega sporazuma je bil cilj, da se omeji jedrske ambicije Irana. Ker so Iranci lagali in nadaljevali z bogatenjem urana in razvojem drugih tehnologij, ki bi lahko bile namenjene samo ustvarjanju jedrskega orožja, je prejšnji predsednik Trump napovedal, da se ZDA umikajo iz sporazuma. Toda Biden si očitno obupno želi vrnitve k sporazumu, deloma zato, ker je to običajna modrost demokratov, deloma pa zato, da bi lahko povsem obrnil eno najmočnejših Trumpovih zunanjepolitičnih potez. Amerika se je torej znašla v zelo čudnem položaju.
Iran je samooklicani sovražnik ZDA. Vedno znova spodbuja umore ameriških državljanov in državljanov njihovih zaveznikov, vključno z Izraelom. Zdaj načrtuje in izvaja najbolj drzne napade, ki si jih je mogoče zamisliti na ameriških tleh. Ni povsem jasno torej, kaj točno Bidnova administracija misli, da bi lahko pridobila, če bi Iran pridobila “na svojo stran”. Iran namreč ni na strani ZDA odkar je revolucionarna islamska vlada prevzela oblast leta 1979. Glede na to, da je obnašanje Irana že sedaj nevzdržno, se poraja vprašanje, koliko še lahko eskalira v primeru izpolnitve zadanih jedrskih ambicij.
Sara Kovač