V nemške medije je pronicala vest, da nemška vlada premišljuje o ponovni uvedbi zaščitnih mask. Po neuradnih informacijah, ki jih je objavil Zeit.de, naj bi bilo nošenje mask ponovno obvezno od oktobra naprej pa vse do velike noči. V Berlinu naj bi prav tako razmišljali o razširitvi območij, v katerih bo nošenje obvezno. Od oktobra naj bi bilo obvezno maske nositi ne samo na javnih prevoznih sredstvih, zdravstvenih ustanovah in domovih za upokojence, ampak tudi v trgovinah in gostinskih obratih.
Nemška vlada pa naj bi razmišljala tudi o tem, da bi bilo nošenje mask obvezno tudi v šolah. Predstavniki vlade sicer načrtovanih ukrepov še niso hoteli potrditi, niso pa jih tudi zanikali. Na skupni novinarski konferenci, na kateri je sodeloval podpredsednik Inštituta Robert Koch in federalni minister za zdravje Karel Lauterbach, je slednji ukrepe, kot so cepljenje in nošnjo zaščitne maske, opisal kot “naše zimske gume”, neuradnih informacij, ki so se pojavile v medijih, pa ni želel komentirati. Vse želi najprej uskladiti z ministrom za pravosodje, je povedal novinarjem.
Odgovorni naj bi ukrepe, s katerimi se bodo Nemci spopadli z jesensko rastjo okužb, predstavili še pred začetkom poletja. Do takrat bodo v veljavi ostali nekateri manjši zaščitni ukrepi. Socialdemokratska vlada se sicer po eni strani sooča s pozivi k zaostritvi protikoronskih ukrepov s strani opozicijske CDU/CSU, koalicijske stranke Zelenih in presenetljivo nekaterih strankarskih kolegov znotraj SPD. Uveljavitvi ostrejših ukrepov nasprotuje Liberalna FDP.
Tudi kanclerska pisarna zaenkrat ni hotela komentirati predvidenih ukrepov, povedali so le, da bodo zakon o zaščiti pred korona virusom, veljavnost katerega poteče 23. septembra, še pravi čas amandirali.
Kako pa bo v Sloveniji?
Kako se bo domača politična garnitura spopadla z jesenskim povečanjem okužb, še ni povsem jasno. Robert Golob je v enem prvih medijskih nastopov po volitvah dejal, da bo Slovenija nov izbruh epidemije preživela po “švedskem modelu”. Švedska ob začetku epidemije namreč ni sledila zgledu večine držav razvitega sveta, ki so širjenje okužb preprečevale s t. i. zaprtji in socialnem distanciranju, torej ukrepi, ki so zmanjševali število za okužbo nevarnih stikov. Švedska je za svoj odprti model plačala visoko ceno v izgubljenih človeških življenjih. V primerjavi z Dansko, drugo najbolj prizadeto nordijsko državo, je na Švedskem umrlo kar enkrat več ljudi, poroča New Statesman.
Andrej Žitnik