Medtem ko je nizozemska ministrica za zunanje zadeve Sigrid Kaag v zadnjih dneh reklamirala praznovanje Pride Weeka in se vneto zavzemala za LGBT pravice, se je nizozemski veleposlanik v Teheranu, Jacques Werner, udeležil inavguracije novega iranskega predsednika Ebrahima Raisija, predstavnika iranskega režima, ki nenehno zatira ženske, obeša homoseksualce za žerjave in na vse možne načine krši človekove pravice. Več skupin za človekove pravice je obsodilo tudi EU z oceno, da ta ne more verodostojno zagovarjati človekovih pravic, če slavi Raisija kot predsednika Irana.
“Nizozemska se je ponovno osramotila. Do kdaj bo tej državi vse oproščeno, ona pa bo lahko pol Evrope smatrala za divjake,” je zapisal uporabnik družabnega omrežja ob sramotni prisotnosti nizozemskega veleposlanika na inavguraciji iranskega krvnika. Tudi nizozemska evroposlanka Sophie in ‘t Veld in podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans imata očitno precej svojevrstna merila. Medtem ko marsikatero stvar vidita kot sporno in to tudi glasno izrazita, ni slišati, da bi kakor koli obsodila potezo veleposlanika Jacquesa Wernerja. Države, ki se imenujejo civilizirane, se na inavguraciji množičnega morilca ne pojavijo, menijo mnogi kritiki, tudi na Nizozemskem – čeprav se o sporni Wernerjevi udeležbi tam menda skoraj ne poroča.
Ebrahim Raisi je sicer minuli četrtek prisegel na položaj iranskega predsednika. Po slovesu prejšnjega predsednika Hasana Rohanija imajo tako konzervativci v rokah vse glavne vzvode oblasti v državi. Na junijskih volitvah je Raisi v prvem krogu zmagal brez težav, ker je svet varuhov ustave prepovedal kandidaturo potencialno najnevarnejšim nasprotnikom v zmerni struji.
Svojega diplomata je na zaprisego poslala tudi EU
Na Raisijevo prisego je prišlo več kot sto predstavnikov in odposlancev drugih držav. Po poročanju Dnevnika je na inavguracijo predstavnika poslala tudi Evropska unija, in sicer diplomata iz Španije, Enriqueja Mora. Ta vodi pogovore o iranskem jedrskem sporazumu na Dunaju. Več skupin za človekove pravice je zato obsodilo EU, češ da ne more verodostojno zagovarjati človekovih pravic, če slavi Raisija kot predsednika Irana. Raisija je organizacija Amnesty International zaradi njegove vloge v pokolu obtožila zločinov proti človečnosti. Leta 1988 je bilo namreč v Iranu pobitih 30 tisoč političnih zapornikov, Raisi pa naj bi pri tem odigral pomembno vlogo.
“Iranski režim mora odgovarjati za kršitve človekovih pravic, mednarodna skupnost pa mora biti pri tem odločnejša,” je odločno opozoril tudi naš predsednik vlade Janez Janša, ki je še dejal: “Za skoraj 33 let je svet pozabil na žrtve pokola. To se mora spremeniti.“
Sara Bertoncelj