fbpx

Nova geopolitična odstopanja uradnega Beograda usmerjena v podporo represivnemu Pekingu?

Foto: zajetje zaslona

Obstoj kitajske transnacionalne policije so večkrat postavile pod vprašaj številne države. Nizozemci, na primer, so večkrat zabeležili sistematične kampanje nadlegovanja in ustrahovanja, ki so jih vodili agenti kitajske vlade. Uradni Peking še danes vztrajno zanika obstoj nezakonitih policijskih postaj v tujini, češ da gre za “pisarne, ki kitajskim državljanom pomagajo pri pridobivanju dokumentov, kot so vozniška dovoljenja”. Slobodna Dalmacija poroča, da je zaznati nova geopolitična odstopanja uradnega Beograda v smeri podpore represivnemu Pekingu – v Srbiji namreč že nekaj časa obstajajo tajne kitajske policijske postaje. Ministrstvo za notranje zadeve Srbije za zdaj molči, opozicijski poslanec Pavle Grbović pa je napovedal, da namerava temo o kitajskih represivnih organih v Srbiji odpreti že na prvi seji odbora za nadzor varnostnih služb.

Kljub nedavnim toplim besedam Ursule von der Leyen se seznam očitkov Zahoda Srbiji zaradi nespoštovanja temeljnih kanonov sodobnih demokratičnih družb iz dneva v dan širi. Poleg tradicionalnih zavezništev Srbije s Putinovo Rusijo je zaznati nova geopolitična odstopanja uradnega Beograda v smeri podpore represivnemu Pekingu. V Srbiji namreč že nekaj časa obstajajo tajne kitajske policijske postaje. Potem ko je organizacija za človekove pravice Safeguard Defenders Srbijo nedavno uvrstila na seznam držav, kjer so kitajski “policijski servisni centri”, se je razvnelo tudi v pregovorno krotkem srbskem parlamentu. Opozicijski poslanec Pavle Grbović je napovedal, da namerava temo o kitajskih represivnih organih v Srbiji odpreti že na prvi seji odbora za nadzor varnostnih služb, in notranjega ministra prosil za komentar o tem vprašanju. Ministrstvo za notranje zadeve Srbije za zdaj molči: ni želelo komentirati poizvedbe Radia Svobodna Evropa o vzpostavitvi tajne kitajske policijske službe v Beogradu, isto novinarsko vprašanje pa je nedavno gladko ignoriral kitajski veleposlanik in nekdanji zunanji minister Srbije Ivica Dačić.

Španska organizacija za človekove pravice Safeguard Defenders v septembrskem poročilu o kitajski nadnacionalni policiji navaja Srbijo kot eno od enaindvajsetih držav, kjer so varnostni uradi s sedežem v dveh kitajskih provincah ustanovili kar 54 “centrov policijskih storitev”. Sodeč po raziskavi tega mednarodnega združenja ne govorimo o klasičnih vohunskih točkah Ljudske republike Kitajske, temveč o tujih vejah kitajske policije, katerih glavna tarča so lastni državljani, osumljeni kaznivih dejanj in zločinov. Ko jih najdejo in identificirajo, jih čezmorski ‘servisni centri’ prepričajo, da se vrnejo na Kitajsko in se soočijo z obtožbami. “Te dejavnosti zaobidejo uradno dvostransko policijsko in pravosodno sodelovanje med državami, kršijo mednarodno vladavino prava in ozemeljsko celovitost tretjih držav z vzpostavljanjem vzporednega policijskega mehanizma in uporabo nezakonitih metod,” v poročilu navaja organizacija Safeguard Defenders.

Na podlagi meddržavnega sporazuma iz leta 2019 imata Srbija in Kitajska zakonite skupne policijske patrulje v Beogradu, Novem Sadu in Smederevu, vendar ta model javno utemeljujejo izključno z varnostnimi in komunikacijskimi potrebami kitajskih turistov za bivanje v Srbiji ter zagotovili, da kitajska policija ne izvaja policijskih pooblastil. Več kot pomenljivo je, da celotnega besedila memoranduma o srbsko-kitajskem policijskem sodelovanju neodvisni novinarji v Srbiji ne morejo dobiti, še bolj pomenljivo pa je, da srbsko-kitajske policijske patrulje obstajajo tudi v mestih, kot je Smederevo, kamor turisti skorajda ne prihajajo. Nevladni raziskovalci v Beogradu sumijo, da je pravi motiv za mešane patrulje v smederevski železarni, ki jo je leta 2016 kupil kitajski investitor, sumijo, da je kitajska policija predvsem tam, kjer je pomemben kitajski kapital.

Kitajski policisti menda varujejo tudi svoja podjetja v tujini in nadzorujejo svoje zaposlene, kjer koli jim matična država to dovoljuje. Kako je to približno videti v praksi, pojasnjujejo v društvu Safeguard Defenders: kitajskega državljana Xia z naslovom v Beogradu, ki je na Kitajskem obdolžen kraje, je lociral “servis” čezmejne policije. Z njim so stopili v stik in ga vključili v video komunikacijo s policijo kitajske regije Qingtian. Čeprav se sprva ni hotel vrniti na Kitajsko in se soočiti z obtožbami, se je Xio po tednu dni pogovorov strinjal in se “prostovoljno” vrnil na Kitajsko. Očitno so ga izsiljevali s precej močnimi argumenti.

Obstoj kitajske transnacionalne policije so večkrat postavile pod vprašaj številne države. Nizozemci so sprožili preiskavo o pritiskih tovrstnih točk na kitajske državljane na njihovem ozemlju, potem ko je eden prijavil izsiljevanje s strani “centra policijskih storitev”, naj se vrne na Kitajsko in “z mislijo na starše reši svoje obveznosti”. Nizozemci so večkrat zabeležili sistematične kampanje nadlegovanja in ustrahovanja, ki so jih vodili agenti kitajske vlade. Uradni Peking še danes vztrajno zanika obstoj nezakonitih policijskih postaj v tujini, češ da gre za “pisarne, ki kitajskim državljanom pomagajo pri pridobivanju dokumentov, kot so vozniška dovoljenja”.

Septembra je bil na Kitajskem sprejet zakon proti telekomunikacijskim in internetnim goljufijam, ki je vzpostavil ekstrateritorialno pristojnost nad vsemi kitajskimi državljani na svetu, osumljenimi tovrstnih goljufij. Vendar pa naj bi Kitajska dolgo, preden so bile takšne preiskave legalizirane, prisilila več kot 200 tisoč svojih državljanov po vsem svetu, da se vrnejo v državo in se soočijo s tovrstnimi obtožbami “Število primerov čezmejnih telekomunikacijskih goljufij, usmerjenih na prebivalce Kitajske, se je znatno zmanjšalo. Več kot 230 tisoč osumljencev teh goljufij je bilo izobraženih in prepričanih od aprila 2021 do julija 2022, da se iz tujine vrnejo na Kitajsko in priznajo storjena kazniva dejanja,” citira Združenje branilcev Safeguard ministra za javno varnost Ljudske republike Kitajske.

Sara Kovač