Nova razkritja o pranju iranskega denarja: V javnost prišle podrobnosti, kako se je preko Turčije in Erdogana pral denar za prepovedan iranski jedrski program – za istega kot oprana milijarda iz NLB

Datum:

Priča FBI je razkrila šokantno zgodbo, kako se je oprala milijarda dolarjev iz iranske nafte. No, ta priča je “čisto po naključju” tudi glavni akter pranja denarja, saj se je celotna ideja o shemi, kako oprati denar za iranski jedrski program, porodila prav v njegovi glavi. Shema sicer seže vse do turškega in iranskega političnega vrha, zato je ob razkritju le te Erdogan zagotovo besen kot ris, saj je eden najbolj vplivnih voditeljev, ki je v preteklosti že poskušal celotno zadevo pomesti pod preprogo tako, da je aretiral policiste in tožilce, glavnega pri pranju denarja pa izpustil na prostost. 

V prid FBI je pričal turško-iranski trgovec z zlatom Reza Zarrab, in sicer je na na prostor za priče stopil 29. novembra, ob tem pa razkril grozljive razsežnosti, v katere so vpleteni tudi vplivni politični voditelji. Preiskavo v zvezi s pranjem denarja je sicer vložila ameriška vlada.

Vse priznal – v zameno za zaščito
Bloomberg piše, da je še ne tako dolgo nazaj Zarrabovo življenje morda še najbolj ustrezalo opisu Jamesa Bonda – s svojo zvezdniško ženo se je po Istanbulu vozil v aston martinsu in range roverju, po svetu se je prevažal z zasebnimi letali, na Egejskem morju pa z lastno jahto in celo podmornico. Naokrog se je sprehajal kar s pozlačeno pištolo, imel je tudi pisarno v Trump Towersu v Istanbulu. Vendar pa se je vse to končalo marca 2016, ko so ga aretirali agenti FBI – in to kar v Miamiju, ko je prišel na počitnice v Disney World. V naslednjih 18 mesecih se je 34-letnik že nekajkrat znašel na sodišču, da pojasni, kako je opral milijardo dolarjev iranskega denarja iz nafte prek bank ter s tem financiral iranski jedrski program. Zarrab se je pogodil, priznal je krivdo za vse obtožbe zoper njega in se strinjal, da bo pomagal ameriški vladi pri pridobivanju dokazov. V zameno so dobili tako on kot njegova družina zaščito.

Sodijo le enemu, ostali so se izognili aretaciji
Zarrab je razkril šokantno zgodbo o korupciji in dvojnem trgovanju, ki sega vse do najvišje ravni turške vlade, celo do predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Zadeva je še toliko bolj otežila odnos med Washingtonom in Ankaro, saj je razkrila, da je dolgotrajni zaveznik ZDA pomagal Iranu, zanemariti pa ne gre niti dejstva, da je Turčija prejela milijone dolarjev pomoči od ZDA v preteklosti. Zdaj pa je po Zarrabovi zaslugi obtoženih kar devet ljudi, med njimi nekdanji turški minister za gospodarstvo in nekdanji generalni direktor Halkbanke, velike turške banke, ki je v lasti vlade. Vendar pa dejansko sodijo le enemu – višjemu izvršnemu direktorju Halkbanke Mehmetu Hakanu Atilli. Vsem ostalim se je uspelo izogniti aretaciji ZDA.

Zarrab je na sodišču pričal, da je turškim vladnim uradnikom in upraviteljem bank plačal desetine milijonov dolarjev podkupnine, da je pridobil njihovo pomoč in kritje za operacijo pranja denarja. V tej shemi je omenil celo Erdogana, ki je osebno odredil, da se v to shemo vključita dve turški banki.

Slišal je, da iranska centralna banka in nacionalna naftna družba iščeta načine, kako pridi do lastnega denarja, razpršenega po svetu
Zarrab je sicer sin bogatega iranskega jeklarskega magnata, ki se je v Turčijo preselil še kot otrok, že kot najstnik pa je vodil različne posle. Njegova poglavitna dejavnost so nato postala denarna nakazila, menjava valut in trgovanje z zlatom. Leta 2005 je postal turški državljan, medtem ko je bil njegov oče del ekipe, ki jo je sestavil iranski novoizvoljeni predsednik Mahmud Ahmadinejad – zadolžen je bil za preučevanje in reševanje ameriških sankcij, ki so se okrepile kot odziv na Ahmadinejadovo agresivno prizadevanje za jedrski program, seveda z vojaškim namenom. Zaradi tega so ZDA skupaj z Združenimi narodi leta 2012 uvedle še strožje sankcije, da bi iranske banke prekinile s svetovnim finančnim sistemom in preprečile dostop do prihodkov od prodaje nafte in plina. Iransko gospodarstvo je nato padlo v recesijo, inflacija je bila dvakratna. Do leta 2012 je imel Iran milijarde dolarjev in evrov v bankah v Turčiji, na Kitajskem, v Indiji, Italiji in na Japonskem. Zarrab pa je pričal, da je izvedel, da iranska centralna banka in nacionalna naftna družba iščeta načine, kako priti do svojega denarja.

Zarrab je zasnoval zapleteno shemo, kako pridobiti iranski denar iz Turčije prek svojega podjetja, ki je registrirano v Turčiji, nato pa ga v obliki fizičnega zlata prenesti v Dubaj. Od tam ga je preusmeril v mednarodni finančni sistem in ga uporabljal za plačila subjektom, ki jih je določil Iran, včasih tudi prek računov v bankah v New Yorku. Nato je zasnoval podoben sistem še za dostop do iranskega denarja v drugih državah. Zarrab je razkril, da je uporabljal kar 15 kurirjev na dan, da bi razporedil več kot 400 kilogramov zlata hkrati. Kasneje, ko je novi krog sankcij onemogočil tovrstni sistem pranja denarja, pa je Zarrab razvil novi sistem, kjer je prikazoval pakete kot humanitarne pošiljke s hrano, čeprav v njih seveda ni bilo nobenega živila. 

Potreboval je le štiri leta, da je v Iran pripeljal skoraj vse milijarde
Na takšen način je Zarrabu uspelo v le štirih letih pridobiti skoraj vse iranske milijarde iz Turčije in veliko večino iz Indije, Kitajske in Italije. Na vsakih 1000 dolarjev, ki mu jih je uspelo oprati, je zaračunal le med 4 in 5 dolarji, kar naj bi na koncu zneslo 150 milijonov dolarjev le zanj, nekaj pa je razdelil za podkupnine in bančne provizije. Vendar pa so na njegove transakcije kmalu postali pozorni uradniki ameriškega ministrstva za finance, ki so v letih 2012 in 2014 celo odšli v Halkbank v Turčiji, da bi jih opozorili pred poslovanjem z Iranom.

Erdogan kriminalca izpustil, policiste in tožilce pa zaprl
Zarrabu pa so šli kmalu načrti po zlu, recimo leta 2012 je moralo letalo s pošiljko nepričakovano pod prisilo pristati v Istanbulu, da so ga napolnili z gorivom. Carinski uslužbenci so našli med tovorom več kot tono neprijavljenega zlata. Policija je preiskala tudi dom direktorja Halkbanke, Suleymana Aslana, in odkrila kar 4,5 milijona dolarjev v gotovini, shranjenih kar v številnih škatlah za čevlje. Turška policija je nato Zarraba aretirala leta 2013. Vendar pa je Erdogan kmalu poskrbel, da je zadeva potonila v pozabo, in sicer tako, da je odpustil in zaprl policiste in tožilce, ki so sodelovali v preiskavi zoper Zarraba. Njega je seveda izpustil in shema se je lahko nemoteno nadaljevala. Je pa Zarrabova dejavnost pritegnila pozornost FBI, ki je medtem uvedel preiskavo. Do leta 2015 so agenti pridobili dovolj dokazov, da bi lahko obsodili Zarraba v New Yorku.

Kot v Sloveniji: Odgovorni so za sum denarja vedeli, a nikoli niso ukrepali
Je pa poslanec dr. Anže Logar pred kratkim v Evropskem parlamentu poskrbel, da je za pranje prepovedanega iranskega denarja v Sloveniji, prav tako z namenom financiranja njihovega jedrskega programa, izvedela vsa Evropa. Evropskim poslancem je namreč nazorno prikazal, kako je bilo v letih 2009 in 2010 v največji državni banki, NLB, opranih za kar milijardo evrov denarja in kako so vse pristojne institucije odpovedale. Evropski javnosti je razkril imena odgovornih, ki so za sum pranja denarja vedeli, pa nikoli niso ukrepali.

Začelo z dvema dolarjema, leta 2010 največja stranka NLB
Anže Logar je med drugim evropske poslance seznanil z zgodovino podjetja Farrokh, ki je bilo ustanovljeno leta 2006 na Britanskih deviških otokih z dvema dolarjema začetnega kapitala. Od samega začetka so obstajale vse okoliščine za utemeljeni sum pranja denarja. Kot je znano, je iransko podjetje sicer najprej poslovalo prek Švice, nato pa so jim zaradi sumljivih poslov zaprli račune. “Leta 2010 je bilo podjetje Farrokh največja stranka NLB na področju plačilnega prometa, večja kot Krka ali Telekom,” je opozoril.

Evropski poslanci so izvedeli tudi to, da je Urad za preprečevanje pranja denarja odprl primer, pa ni primerno ukrepal, saj so se iranske transakcije kljub temu nadaljevale. Logar je še obelodanil, da je kriminalist, ki je preiskoval zadevo, dan pred zaslišanjem v zadevi podkupovanja padel z lestve, pri delu, in se ubil. Gre seveda za primer Simona Goluba, ki je umrl leta 2013, krivi pa se ga, da so obremenilni dokumenti v zvezi s pranjem denarja namenoma obležali v predalu njegove pisalne mize.

Na pranje denarja pa je opozoril tudi dr. Milan Zver, in sicer je izpostavil pomembno dimenzijo, da se je skozi pranje denarja v NLB neposredno financiral islamski terorizem, torej je imelo to pranje denarja neposreden učinek na zmanjševanje varnosti v Sloveniji in Evropski uniji.

Marjanca Scheicher

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Vladna stran X si je že tretjič prislužila oznako “zavajajoča objava”

Platforma X še vedno gori od zadnjega protokolarnega zdrsa...

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...