Biti vodja Hersona je v tem trenutku morda bolj morda bolj prekletstvo kot čast. Vendar ne za Halino Luhovo, županjo Hersona, ki jo na to pozicijo imenoval predsednik Volodimir Zelenski. Dolžnosti županje je prevzela potem, ko so ruski okupatorji ugrabili hersonskega župana Igorja Kolihajeva, zdaj pa kot levinja brani svoje mesto. Njeno “neobičajno” življenje županje pa je ravno zaradi nevarnosti, ki ji preži vsak dan, pod drobnogled vzel tudi medij New York Times, ki je z njo preživel en dan in o tem napisal skoraj scenarij, ki bi ga pričakovali v akcijskem filmu.
“Majhen zeleni kombi je drvel po cesti, ruske sile pa tik čez reko. V notranjosti je Halina Luhova, županja Hersona, držala čelado v naročju in gledala skozi neprebojno okno. Ko je prva granata eksplodirala neposredno na poti kombija, morda 200 metrov pred njim, je njen voznik sklenil komolce in še močneje prijel volan ter zapeljal naravnost skozi oblak svežega črnega dima. Luhovo so lovili,” je zapisal New York Times. Če vas je kdaj zanimalo, kakšen je videti običajni dan županje Hersona, mesta, ki je pod stalnim obstreljevanjem in napetostjo, potem berite dalje. New York Times je namreč preživel dan s Halino Luhovo, herskonsko županjo v Ukrajini in podrobneje opisal, kako Luhova preživlja nič kaj preveč “običajne” delovnike, saj ji nevarnost stalno grozi.
Ko je druga granata padla še bližje, je novinar NYT izvedel, da so jo že šestkrat poskušali ubiti. Pa ne le to. Če pričakujemo, da bo vodja velike mesta živela v predsedniškem apartmaju, se v tem primeru motimo. Luhova namreč spi na zložljivi postelji na hodniku, kjer zaposleni tudi delajo – v bunkerju. Zasluži 375 dolarjev na mesec, njeno mesto v južni Ukrajini pa je postalo eno najbolj uničenih krajev v vojni, ki ga rusko topništvo obstreljuje skoraj vsako uro. V podzemni neogrevani pisarni sedijo vodje mestnih glavnih služb, mnogi v zimskih jaknah in kapah. Prizadevala si je za nakup na desetine prostostoječih betonskih zaklonišč proti bombam. Ko je administratorka odgovorila, da je treba upoštevati postopek sklepanja pogodb, sicer jih lahko obtožijo korupcije, se je izredno razjezila.
Kljub vsemu pa Luhova ostaja odločena, da bo ustvarila občutek normalnosti, čeprav je Herson vse prej kot normalen. Njeni sestanki potekajo v podzemnih bunkerjih in po soseskah, kjer klepeta s prebivalci, ki so preživeli eksplozije. Vse pritožbe o korupciji ali slabem upravljanju, ki jih je precej, pripisuje širjenju govoric s strani sodelavcev, ki jih podpira Rusija in so plačani, da frustrirajo njeno administracijo. Herson, pristaniško mesto ob reki Dnjeper, so marca zavzele ruske sile, novembra osvobodile ukrajinske sile in zdaj, tri mesece kasneje, leži skoraj zapuščen. Gruče otrok, ki niso v šoli, tavajo po praznih bulvarjih, obdanih z golimi drevesi in stoletja starimi zgradbami.
Luhova pri svojem delu uporablja tri osnovne glagole: zakopati, očistiti, popraviti in hraniti. Od približno 10 odstotkov prvotnega prebivalstva Hersona, ki šteje 330 tisoč ljudi, ki so ostali, jih je veliko prestarih, prerevnih, preveč trmastih ali preveč napetih, da bi pobegnili. Pred kratkim je postala tako preobremenjena z njihovimi potrebami – po hrani, vodi, generatorjih, dostopu do interneta, avtobusih, pokojninah, zdravilih, drvih – da je rekla, da je spala na 40 minut na noč in postala tako izčrpana, da so jo morali dati na intravenska zdravila. Počuti se bolje, je rekla, čeprav ne ravno mirno.
V politični kulturi, v kateri prevladujejo mačistični fantje – župan prestolnice Kijeva je na primer nekdanji boksarski prvak v težki kategoriji – 46-letna Luhova v svojih sivih semiš škornjih in črni napihnjeni jakni z ovratnikom iz umetnega krzna pooseblja povsem drugačno figuro. Med zadnjimi vzdihi Sovjetske zveze jo je vzgajala mati samohranilka, zato se je nasmejala ob misli na tedanje stiske.
Ko je bila stara 21 let, je bila Ukrajina na novo neodvisna, poučevala je angleščino v soseski, je poročena in mati. Povzpela se je do direktorice šole, kar je izkoristila kot odskočno desko za izvolitev v mestni svet Hersona pred osmimi leti. Pred rusko invazijo februarja lani je bila sekretarka sveta, veljala je za drugo uradnico. Ruske sile so marca požgale njeno hišo in kmalu zatem je zapustila mesto. Rusi so poskušali narediti Herson del Rusije in prisiliti otroke, da se učijo ruščine v šolah, ljudi pa, da na trgih uporabljajo ruske rublje. Junija so ugrabili njenega šefa, prejšnjega župana Hersona, in od takrat ga nihče ni videl. Gospa Luhova je prevzela njegovo mesto in postala vodja vojaške uprave Hersona. Ko se je novembra vrnila, je našla mesto, ki je bilo ekstatično, saj so bili Rusi pregnani, a v groznem stanju. Rusi so izropali vse, od opreme za čiščenje vode in stoletja stare likovne umetnosti do Hersonove flote gasilskih vozil in avtobusov. A niso prišli daleč.
Nobeno mesto v Ukrajini zunaj regije Donbas na vzhodu, kjer Rusi napredujejo, ni tako močno obstreljeno kot Herson. V zadnjih dveh mesecih in pol je bil po navedbah ukrajinskih uradnikov zadet več kot 1800-krat. Po poročanju NYT so od sredine novembra Rusi ranili na stotine prebivalcev in ubili več kot 75. Herson je morda od vojne razdejano mesto na prvi črti najbolj smrtonosnega konflikta v Evropi v zadnjih generacijah in gospa Luhova morda predstavlja ukrajinskega duha, ki se nikoli ne vda, zaradi česar ruska zastava ne plapola nad to državo.
Ana Horvat