fbpx

Bodo Čehi prvi, ki bodo energetskim dobičkarjem pristrigli peruti?

Češki premier Petr Fiala (Foto: Epa)

Po dostopnih informacijah in izjavah različnih članov češke vlade je rešitev za draginjo elektrike omejitev cen na državni ravni. Izračunali bi ga kot stroške proizvajalcev in prodajalcev plus regulirano maržo, piše Remix. Gre za rešitev, ki je relativno enostavna, sploh v državah, kjer elektriko poceni proizvajajo v jedrskih elektrarnah — in brez emisijskih dovoljenj. Kako bo v Sloveniji? Predsednik GZS-ja Tibor Šimonka je pred dnevi izrazil razočaranje, ker vlada ni obljubila kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo. “Razmere so alarmantne, pričakovali smo več pozitivnih odgovorov,” je dejal in posvaril, da če kapice ne bo, lahko prihodnje leto škodo za slovensko gospodarstvo štejemo v nekaj milijardah evrov.

Predlogi za omejitev cen so izjemno občutljiva tema, ki bo v prihodnjih mesecih vplivala na življenjski standard stotin milijonov Evropejcev. Vložki so visoki; zato se v javnem prostoru po Evropi pojavljajo različna uhajanja domnevnih predlogov, ki preizkušajo odzive trgov in ljudi, politiki aktivno tekmujejo s svojimi izjavami, četudi nimajo konkretne rešitve.  V vsem kaosu se kažejo scenariji, kaj se lahko zgodi s cenami elektrike v naslednjih tednih in mesecih. Prvi je, da so možnosti za enotno evropsko rešitev majhne. Interesi posameznih držav ter ključnih političnih in poslovnih akterjev znotraj vsake države so tako različni, da je enoten model, ki bi predstavljal za vse sprejemljiv kompromis, zelo malo verjeten.

Na koncu bo kompromis najverjetneje dobronamernost, povezana s tiho zaustavitvijo evropskega trga z električno energijo – dogovor v slogu, da se vsaki državi reče: “Naredite po svoje,” vendar le bodite čim bolj obzirni drug do drugega. Nihče ne bo kritiziral načrta. Zaprli bomo oči in skušali prebroditi težke čase energetske krize brez trenj – trenj, ki si jih je Evropa sama prizadela z izklopom jedrskih in fosilnih virov v nekaterih državah ter pomanjkanjem stabilnih elektrarn. Tako bo kot v času covidne-19 krize, ko se je vsaka država z omejitvami, vključno z varovanjem meja pred vstopom državljanov iz drugih držav Evropske unije, ukvarjala po svoje.

Rešitev je omejitev cen električne energije na državni ravni
Med covidno krizo je bil tiho ukinjen schengenski sistem prostega pretoka, zdaj pa bo tiho ukinjen tudi enotni trg električne energije. Če bi se po kakšnem čudežu našla rešitev, bi bila to verjetno omejitev cene električne energije. To bo odvisno od dejanskih stroškov posameznih proizvajalcev in državno regulirane stopnje dobička. Prav ta razlika med državami, ki spreminjajo omejitev cen, bi ogrozila kakršen koli tak sporazum na evropski ravni. Češki premier Petr Fiala je včeraj napovedal, da bo, če ne bo evropskega dogovora, obstajala nacionalna rešitev. Po dostopnih informacijah in izjavah različnih članov vlade je rešitev omejitev cen električne energije na državni ravni. Izračunali bi ga kot stroške proizvajalcev in prodajalcev plus regulirano maržo. Prednost kapice je, da državi ni treba nikogar odškodovati iz proračuna. Gre za rešitev za elektriko, ki je relativno enostavna, sploh v državah, kjer elektriko poceni proizvajajo v jedrskih elektrarnah – in brez emisijskih dovoljenj. Tudi v elektrarnah na premog bi bilo poceni.

Plinska rešitev bo bistveno zahtevnejša in dražja, saj se plin večinoma uvaža po visoki ceni. Če se bodo vlade odločile poceniti za ljudi in podjetja, bo morala ceno neposredno subvencionirati iz proračuna, vse pa je odvisno od tega, kje bo cenovna kapica. Toda ob ekstremnih vzponih, kjer se je plin podražil na večkratnike lanskih cen, bo ta poseg zelo drag za proračun. Potem se bo začela debata o tem, kdo bo to plačal. Energetska podjetja ne bodo več imela izrednih dobičkov, če bi bila uvedena taka omejitev, potem pa se bo seveda vrnil davek na nepričakovane dobičke za rafinerije in banke, piše Remix.

Tibor Šimonka: Brez kapice bo katastrofa
Iz GZS-ja so sporočili, da so predstavniki gospodarstva predstavili 12 nujnih ukrepov, med katerimi se jim zdita poleg uvedbe kapice na ceno energentov z letošnjim 1. septembrom ključna še dva, to je uvedba kapice na cene energentov na evropski ravni vključno z odpravo odvisnosti cene električne energije od cene zemeljskega plina ter uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest. Po poročanju STA in MMC-ja so gospodarstveniki vlado tudi pozvali k jasnemu stališču o obstoju in pomenu industrije v Sloveniji s poudarkom na energetsko intenzivni industriji. Med sistemskimi ukrepi si želijo še poenostavitve in pospešitve pridobivanja različnih dovoljenj, svežnja obsežne in sistemske pomoči prizadetim podjetjem za leto 2023, možnosti uporabe alternativnih in obnovljivih virov s subvencijami ter zagotovitve likvidnostnih sredstev podjetjem prek Slovenskega podjetniškega sklada in SID banke. Regulacija cen električne energije in zemeljskega plina se zdi nujna tudi Marku Drobniču iz Taluma. Zaradi visokih cen energentov namreč proizvodnja materialov v EU-ju pada, medtem ko v drugih delih sveta, kjer se ne spoprijemajo s tako visokimi cenami, raste. S tem se je strinjal Valter Leban iz Kolektorja. “Da bi ustavili špekulante, je treba regulirati cene energije in zagotoviti vzdržne razmere,” so njegove besede povzeli na GZS-ju. Uvedbo kapice je kot nujen ukrep navedel tudi Robert Ljoljo iz Leka.

V javnosti je veliko govora o tem, da energetska podjetja na trgu ustvarjajo visoke dobičke, saj lahko zaradi situacije na trgu prodajajo elektriko po ceni, ki je bistveno višja kot sicer. Na začetku te krize se je govorilo, da bi morala država te dobičke pobrati, sedaj pa se je na ta ukrep očitno pozabilo. To bi bil dober ukrep, saj gre za državna podjetja, ki ga država regulira ravno za to, da v njem ne bi bilo presežnih dobičkov. Ker gre v glavnem za državna podjetja, to ne bi smel biti velik problem. Ta sredstva bi se lahko porabila za financiranje ukrepov pomoči. Na ta del ukrepov se je očitno pozabilo,” je povedal profesor dr. Janez Šušteršič.

Sara Kovač