Perujski obrambni minister Jorge Chávez je v četrtek sporočil, da je po poročilih obveščevalnih služb pet Bolivijcev vstopilo v državo, da bi spodbujali nasilne levičarske nemire in eparatizem na jugu države.
Trditev obrambnega ministra je bila izrečena v času, ko sta dva perujska poslanca v četrtek uradno obtožila nekdanjega skrajno levičarskega bolivijskega predsednika Eva Moralesa posredovanja za spodbujanje levičarskih nemirov in izsiljevanje priključitve južne regije Puno v Peruju.
V zadnjem mesecu Peru pretresa val nemirov, ki so zahtevali osvoboditev nekdanjega marksističnega predsednika Pedra Castilla. Castillo je bil obtožen in aretiran 7. decembra, potem ko je poskušal razpustiti perujski kongres pred glasovanjem o obtožbi, poteza, znana kot autogolpe (“samodržavni udar”), saj bi v bistvu nezakonito preprečila njegovo odstavitev.
Po Castillovi aretaciji je Dina Boluarte, ki je bila Castillova podpredsednica, prevzela predsedstvo države in postala šesta predsednica Peruja v zadnjih šestih letih. Boluarte bo ostala na čelu do novih volitev, ki naj bi bile po trenutnih načrtih aprila 2024 namesto načrtovanega datuma 2026.
Protesti povzročili veliko škodo
Smrtonosni protesti v podporo Castillu, ki so bili usmerjeni v kmetijsko industrijo in organizirane cestne zapore, so bili deležni podpore Castillovih zaveznikov v drugih regionalnih vladah. Protesti so med božičnimi in novoletnimi prazniki za kratek čas pojenjali, a so se z začetkom leta 2023 hitro nadaljevali. Od prvega tedna januarja je južna regija Puno trenutno perujska regija z največjim številom protestov in incidentov, povezanih z izgredi.
Po besedah Carlosa Posade, direktorja gospodarske zbornice Lime (CCL), so dnevni protesti, nemiri in blokade cest doslej povzročili izgube v višini približno 1,2 milijarde perujskih solov (315,1 milijona dolarjev) gospodarstvu Peruja.
“Prek obveščevalnih podatkov, s katerimi upravljata ministrstvo za notranje zadeve in državna policija, smo prejeli tovrstne informacije, v katerih so tuji državljani, ki so vstopili ne le z namenom spodbujanja nasilja, ampak tudi separatistične ideje iz enega dela države,” je na novinarski konferenci dejal obrambni minister Chavez. Imen petih bolivijskih državljanov niso javno razkrili, da ne bi motili preiskave oblasti.
Poleg poročila obrambnega ministra je perujski poslanec Jorge Montoya Moralesa obtožil, da uporablja svoj projekt RUNASUR za spodbujanje separatističnih teženj v okrožju Puna. RUNASUR je “napredna” pobuda, ki jo vodi Morales, ki se glede na svojo spletno stran opredeljuje kot “večnacionalni integracijski mehanizem med avtohtonimi ljudstvi, afro-potomci, socialnimi, sindikalnimi, teritorialnimi organizacijami in družbenimi gibanji v regiji.”
Morales sovražnik Peruja
Morales je bil med Castillovo vlado (2021–2022) še posebej dejaven v Punu, da bi promoviral svoj projekt RUNASUR. Pred uradno obtožbo je Montoya Moralesa v torek prek svojega osebnega računa na Twitterju označil za “bednega razglašenega sovražnika Peruja”. “Državljan E. Morales je sovražnik. Državljan Morales je bedni razglašeni sovražnik Peruja,” je zapisal Montoya. “Vlada, zunanje ministrstvo in (ministrstvo za notranje zadeve) morajo omenjenemu subjektu prepovedati vstop, mediji pa ne smejo ponavljati nobene njegove novice ali izjave.”
Poleg obtožb Moralesa je Montoya podobno obsodil nekdanjega guvernerja Puna Germána Aleja Apazo in nekdanjega guvernerja regije Junín Vladimirja Cerróna, ki ju je obtožil izdaje zaradi domnevnega zarote z Moralesom. Vladimir Cerrón je tudi generalni sekretar radikalne levičarske stranke Svobodni Peru, katere del je bil Castillo do julija.
Perujska poslanka Tania Ramírez je prav tako v sredo predstavila obtožbe proti Moralesu in trdila, da je nekdanji bolivijski predsednik financiral levičarske proteste za “priključitev Puna Boliviji”. Poslanka je prek svojega osebnega računa na Twitterju sporočila, da morajo perujski tožilci zahtevati aretacijo Moralesa, pri čemer je poudarila pomen zalog litija v Punu.“Geopolitični položaj in 4,7 milijona ton litija v Punu sta pomembna razloga, da Evo Morales financira proteste na jugu, da bi Puno priključil Boliviji,” je zapisala Ramírezova. “Ne gre za preprosto vmešavanje, gre za zločin zoper našo suverenost. Tožilstvo mora zdaj zahtevati njegovo prijetje.”
“Pogovarjamo se z migracijami, tako da lahko v tem kontekstu vidimo situacijo glede vstopa gospoda Eva Moralesa v državo,” je dejala predsednica Boluarte za perujski radio PBO. “Verjamem, da se nikomur, nobeni osebi, nekdanjemu predsedniku ali voditelju iz druge države ni treba vmešavati v notranje zadeve države.”
“Obrnimo drugo lice političnim napadom perujske desnice,” je dejal Morales. “Ampak, prosim, ustavite poboje, nezakonita pridržanja, preganjanje in terruqueo naših domorodnih bratov. Brez socialne pravičnosti ne bo miru. Globoki Peru zahteva temeljno preobrazbo.”
“Terruqueo” je slengovski izraz, ki ga perujski politiki uporabljajo za opisovanje levičarskih ljudi, ki se ukvarjajo s terorizmom, ki se uporabljajo proti domorodnemu prebivalstvu Peruja.
Uvoženi protesti po vseh Južni Ameriki
Podobni skrajno levičarski nemiri in protesti – s podobnimi primeri spodbujanja ali sodelovanja tujih levičarjev – so se v regiji zgodili v preteklih letih. V Čilu je smrtonosni val levičarskih nemirov, ki se je sprva začel zaradi podražitev javnega prevoza leta 2019 – in kjer so bili med udeležbo nemirov ujeti tuji posamezniki iz Kube, Bolivije, Dominikanske republike, Haitija in Kolumbije – dosegel vrhunec z zahtevami po radikalnem marksističnem preoblikovanju ustave. Predlagana sprememba ustave septembra na koncu ni bila sprejeta.
V Kolumbiji se je val levičarskih nemirov sprožil leta 2021 kot odgovor na predlog tedanjega predsednika Ivána Duqueja o zvišanju davkov za izravnavo stroškov, ki so nastali zaradi pandemije kitajskega koronavirusa. Kontroverzni davčni predlog je bil nazadnje odložen in nadomeščen z manj osovraženim predlogom – vendar ni zadušil levičarskih nemirov. Takrat objavljena poročila so pokazala dokaze tujega levičarskega vpliva na nemire, ki so prihajali iz računov azijskih družbenih medijev in sosednjega socialističnega režima Venezuele.
Kot smo že poročali, se forum Sao Paolu, ki združuje južnoameriške levičarske stranke in njihove voditelje, poslužuje socialnega inženiringa in drugih subverzivnih metod za doseganje svojih končnih revolucionarnih ciljev zavladati Latinski Ameriki z neomarksističnimi vladami. Gre za ideološko-gverilski forum enako mislečih skrajnih levičarjev stalinistične šole, ki se napaja predvsem iz denarja narkokartelov – narkokarteli namreč odlično uspevajo v simbiozi z levičarskimi vladami, ki jih ne preganjajo – še več, levičarski voditelji postanejo neformalni šefi narkokratelov. Ciljna utopija je seveda kubanska komunistična represija, do zdaj pa jim je uspelo na kolena spraviti že več držav Latinske Amerike (Venezuela, Bolivija, Nikaragva …). V imenu boja za socialno pravičnost čez mejo pošiljajo plačane “protestnike” iz držav, ki si jih je Forum s svojimi metodami že podredil. O Forumu Sao Paulo (po katerem je ime najbrž dobil tudi slovenski Forum 21) v svoji novi knjigi izčrpno piše avtor Alejandro Peña Esclusa. Za našo evropsko politično resničnost je pomembno predvsem, da so lovke narkokartelsko sponzoriranega Foruma Sao Paulo prodrle tudi v EU – npr. skozi špansko stranko Podemos, ki močno spominja na našo stranko Levica. Stranka Podemos je danes v vladni koaliciji skupaj s socialisti – torej je stanje precej podobno trenutni situaciji v Sloveniji.
Andrej Žitnik