Na temni strani znanosti

Datum:

Merila so danes postavljena na glavo: zdrav razum je zamenjala politična korektnost, empirične dokaze je spodrinilo ugibanje, resnica se menja z neresnico (v najboljšem primeru manipuliranje z resnico). Znanosti (ali ljudem v znanosti) nihče ne zameri nekaterih napačnih napovedi (že zdavnaj bi morali biti na Marsu ali se voziti z letečimi avtomobili), saj niso bistveno vplivale na življenje običajnih ljudi. Težava nastane, ko akademski krogi s piedestala avtoritete vehementno napovejo planetarno katastrofo in to neposredno vpliva na zmanjšanje blaginje ljudi.

Taka napoved, ki temelji zgolj na histeričnih teorijah, da ima Zemlja samo še nekaj let, da oblasti omejijo porabo energije (tudi če še nimajo nadomestnih virov) in prebivalstvo popolnoma spremeni svoj življenjski slog, drugače bo vesoljni potop, je neodgovorna. Tudi zato, ker vlade potem dobesedno kradejo ljudem denar in ga v neizmernih količinah preusmerjajo v projekte “v oblakih”. In ko so znanstveniki (nekoč elita človeštva) spoznali, da jim ideološka pristranost in alarmistične vizije prinašajo več udobja in materialnih koristi kot kadarkoli prej, so se spremenili v zelo zaprt kleptokratski trop. Na svoji koži je podnebno disidentstvo občutil akademik dr. Rafael Mihalič, ki se je (čeprav z dokazi) drznil podvomiti o “nujnih podnebnih ukrepih”. In namesto da bi se razvila akademska razprava, je Univerza v Ljubljani (UL) po njem bruhnila ogenj in žveplo brez možnosti odziva na svojih spletnih straneh. To je vsekakor sramota za ustanovo, ki se ima za znanstveno.

Akademiki so bili v preteklosti vedno v prvih bojnih vrstah svobode govora in preverjanja teorij, tej slavni tradiciji pa se očitno vodstvo UL tudi v samostojni Sloveniji “uspešno” upira. Niso edini. Še slavnejše univerze (Harvard, Oxford) se odrekajo staremu načelu, ki temelji na skrbni in preudarni zaznavni izkušnji, in podlegajo ideološkim modnim muham, ki jih lahko označimo za psevdoznanstveno čarovništvo. Žal. S postmodernizmom smo stopili na temno stran znanosti. In čim prej bo treba najti izhod. Akademik Mihalič je eden teh, ki nam ga kaže.

Jože Biščak

Sorodno

Zadnji prispevki

Regulacija cen goriv podaljšana do sredine decembra

Vlada je sprejela odločitev o podaljšanju regulacije cen določenih...

S sporazumom med ZDA in Iranom bi slednji ohranil nadzor nad ožino Hormuz

Iranski mediji so se dokopali do osnutka sporazuma z...

Švicarji bodo v nedeljo odločali o omejitvi prebivalstva na 10 milijonov

V nedeljo, 14. junija, se bodo Švicarji na referendumu...

Minister Šircelj: “Časovnica zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja še ni jasna”

Finančni minister Andrej Šircelj pravi, da bo dinamika zniževanja...