Kako močna je v resnici ruska vojska?

Datum:

Potem ko je Rusija v ponedeljek zvečer priznala neodvisnost ljudskih republik Doneck in Lugansk, se nasilje na vzhodu Ukrajine zaostruje. Iz Kijeva poročajo o ranjenih in mrtvih, ruski separatisti pa na drugi strani poročajo o krvavih napadih s strani Ukrajine. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je po sestanku z zaveznicami in Ukrajino nedavno zatrdil, da vse kaže, da Rusija še naprej načrtuje obsežen napad na Ukrajino. Rusi so namreč obljubili, da bo prišlo do umika sil, videti pa je mogoče, da se te še krepijo. Ker nevarnost vojne obstaja, ruska vojska pa je le četrta največja vojska, nas je zanimalo, kolikšen je sploh ruski budžet in kako močna je ruska vojska na terenu, če bi prišlo do spopada.

Ruska federacija je kot vojaška sila na 4. mestu. Kot četrta največja vojska ima seveda temu primerno določena sredstva. Rusija je v letu 2020 porabila več kot 61,7 milijarde ameriških dolarjev za svoje vojaške stroške, kar pomeni zmanjšanje za približno 3,5 milijarde v primerjavi s prejšnjim letom. Obrambni proračun v višini 62 milijard na leto je primerljiv s proračunom Velike Britanije, Francije itd. Za primerjavo: Združene države Amerike imajo v proračunu 780 milijard dolarjev. Izredni profesor na katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede Vladimir Prebilič poudarja, da je stvar zelo kompleksna in da ni samo proračun tisti, ki je pomemben.

Ruska vojska je 10-krat močnejša od ukrajinske, bojna motivacija v prid Ukrajini
Pri Rusiji je treba po Prebiličevih besedah upoštevati vsaj še tri podatke. “Prvi je, da imajo zelo veliki “manpower”, torej zelo veliko vojsko, veliko vojakov na razpolago. Konec koncev gre za prebivalstvo 145 milijonov ljudi in ta trenutek imajo na razpolago 1,2 milijona vojakov. Številka dokazuje, da gre za zelo respektabilno silo.” Druga stvar po njegovih besedah je, da ima Rusija največji tankovski arzenal na našem planetu, je druga najmočnejša sila v zračnih silah, druga najmočnejša v pomorskih silah. Ima pa tudi največji jedrski arzenal na našem planetu. “Obrambni proračun sam po sebi niti ne pove toliko kot ti podatki. Rusija je zelo močna vojaška sila. Če te številke primerjamo z Ukrajino, ima ta vsega 10-krat manj,” je izpostavil. Ima namreč 10-krat manjši proračun, 250 tisoč vojakov na razpolago, 10-krat manj razpoložljivih sredstev za vodenje boja. Razlika je po njegovih besedah očitna. “Spominja bolj na spopad Davida proti Goljatu,” poudarja.

Foto: epa

“Če bi do vojne prišlo, kar sicer trdim, da ne bo, je potrebno upoštevati tudi vojaško ali bojno motivacijo, ki bi bila na ukrajinski strani plus,” je prepričan. Na ukrajinski strani gre po Prebiličevih besedah za obrambno in domovinsko vojno, medtem ko gre na ruski za agresorsko vojno. “Predsednik Vladimir Putin to težko prodaja doma in po svetu kot vojno za zaščito Rusije.” Bojna motivacija bi bila tako v prid Ukrajini, če pa bi res prišlo do temeljitega spopada, bi to pomenilo veliko premoč na ruski strani.

Rusija si vojno težko finančno privošči
Prebilič v luči tega poudarja, da če bi se ruska stran odločila za vojno, se je potrebno zavedati, da vojskovanje kot tako izjemno poveča finančno obremenitev državnega proračuna. Za primerjavo je podal primer ZDA: ameriški obrambni  proračun znaša 780 milijard dolarjev, ko so se zapletli v vojno v Afganistanu, so morali sredstva proračun podvojiti, da so lahko vzdrževali sile na bojnem terenu. “Ne vem, če si lahko Ruska federacija v ekonomskem stanju, kot je, lahko privošči, da bi tako lahkotno dodala še enkrat toliko denarja, 62 milijard. Če pride do prave vojne, nastajajo stroški in to niso poceni stvari, potrebno je namreč zagotoviti plače, podporo vojakom, material itd. Niso to poceni stvari.”

Vladimir Prebilič (Foto: STA)

Sporazum Minsk II je mrtev
Izredna profesorica na katedri za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede dr. Maja Garb je v zvezi z dogajanjem povedala, da sprva kljub mnogim opozorilom ni kazalo na (nov) oborožen spopad. Pravkaršnje priznanje neodvisnosti Luganska in Donjecka s strani Rusije je po njenih besedah močno povečalo nevarnost spopada na vzhodu Ukrajine – spopada med ukrajinskimi silami na eni ter ruskimi ter separatističnimi silami na drugi strani. Kar bo oziroma je seveda povečalo občutek ogroženosti sosednjih držav. “Sedaj je na Ukrajini, da se odloči, ali bo šla v oborožen spopad ali v omilitev načrtov glede približevanja Natu. Kaže, da je sporazum Minsk II mrtev, kar je velika škoda,” je poudarila.

Dr. Maja Garb (Foto: FDV)

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili člani koalicije

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...

Je vlada Metsolo zavedla glede Janševega obiska Ukrajine?

V torek je Državni zbor nagovorila predsednica Evropskega parlamenta...