Britanski novinar in pisatelj David Patrikarakos se je srečal s Putinovo vojsko “zombijev”. Vrnil se je s pričanji o divji brutalnosti ruske zasebne milice Wagner – sestavljene iz neustrašnih zakrknjenih kriminalcev, ki jih nadrejeni ustrelijo, če poskušajo dezertirati. Ker so pod vplivom neznanih drog, ne poznajo strahu pred smrtjo.
“Pekel me obdaja. Kolbovi gostega dima se vijejo v nebo. Zgradbe so razbite in razbite; razbitine uničenih vozil so posejane po ulicah, ki so zapuščene, razen vojakov, ki drvijo sem ter tja. Med vsem tem je grmenje obstreljevanja neizprosno,” je zapisal v kolumni za Daily Mail.
Bahmut je najbolj krvava fronta vojne v Ukrajini, zaradi česar je trenutno najnevarnejši kraj na svetu. Boj je divjal tukaj od novembra: najdaljša bitka v vojni. V središču mesta je bil skupaj z enoto ukrajinskih posebnih enot le nekaj sto metrov od ruskih vojakov, ki so odločeni ubiti vsakogar, ki jim stoji na poti.
Soočenje z razvpito vojsko kriminalcev
Toda mnogi od teh Rusov niso navadni vojaki. Tukaj, v središču ruske ofenzive, so plačanci iz razvpite zasebne vojaške družbe Wagner Group. Te pogodbene morilce oskrbuje ruski oligarh Jevgenij Prigožin, razbojnik z obrito glavo, ki je odslužil devet let zapora zaradi ropa in goljufije, preden je obogatel v gostinstvu. Ljudje v vojaških uniformah, ki naj bi bili vojaki ruske skupine plačancev Wagner in njenega vodje Prigožina, pozirajo za sliko, ki naj bi bila v rudniku soli v Soledarju v regiji Doneck v Ukrajini.
Wagner je verjetno najnevarnejša vojska na svetu – skriti dragulj v krvavem žezlu Kremlja. Prigožin je ponosen, da zaposluje najbolj divje borce. Znani so po mučenju, sežiganju in obglavljanju svojih žrtev – s surovo silo širijo vpliv Rusije. “Tik ob cesti na moji levi čaka na stotine, morda na tisoče teh borcev. Eden od mojih spremljevalcev, človek velik kot medved s klicnim znakom Grizli, je neomajen,” pripoveduje Patrikarakos.
Stojimo na otroškem igrišču tik ob tleči stavbi v središču mesta. Grizzly je v celotnem oklepu, njegov obraz je poln prezira. “Wagner, pah. Živali,” pravi, “smo posebne enote; naša naloga tukaj v Bakhmutu je napad na ruske položaje. Vse jih bomo pobili. So smeti.”
Njegov gnus je razumljiv. Putinova popolna invazija na Ukrajino se je začela pred skoraj enim letom, 24. februarja, in še traja. Medtem ko se ruske žrtve zaradi ostrega ukrajinskega odpora povečujejo, se je Moskva obrnila k iskanju rekrutov, kjer lahko – vključno z ruskimi zapori.
Wagnerjevci številčno močnejši
Mnogi so se prijavili – in bili so najslabše, kar lahko ponudi Rusija. Po spletu se širi zgodba, da se je Wagnerjevi skupini kot borec pridružil moški po imenu Oleg Sokolov, ki je bil obsojen zaradi umora in razkosanja svoje študentke, ki je bila tudi njegova ljubimka. Ko so ga vprašali o tem, se je Prigožin zasmejal in vztrajal, da je zgodba lažna. Sokolov ni bil primeren za Wagnerjevo skupino, se je zasmejal Prigožin, ker je “ženske treba jebati, ne razkosavati”. Takšni rekruti predstavljajo celo nevarnost za svojo stran.
Prejšnji teden se je pojavil videoposnetek štirih Wagnerjevih plačancev v Bahmutu, ki z lopatami pretepajo in hudo ranijo svojega poveljnika. V četrtek je Prigožin trdil, da je prenehal z novačenjem iz ruskih zaporov. Toda njegovih več tisoč kriminalcev je omogočilo, da so Rusi na nekaterih območjih številčno presegli ukrajinske branilce kar deset proti ena.
“Eksplodira še ena granata. Tokrat bližje. Premakniti se moramo. Odpeljemo se. Vstopam in izstopam iz cest, obstreljenih z raketami in granatami, in se vrnem v bazo, kjer govorim z njihovim poveljnikom, katerega klicni znak “Kojot” je prav tako primeren. Je še en moški nevarnega videza, s tetovažami na obeh izbočenih rokah in eno, ki se vije okoli njegovega debelega vratu. Prižge cigareto,” razlaga Patrikarakos.
Posebna topovska hrana
“Tu se soočamo z dvema vrstama sovražnikov,” mu pove. “Ruska vojska in Wagner. Redna vojska nas bo napadla in potem, ko jih premagamo, se bo umaknila in streljala na nas s topništvom.” Wagnerjevi lovci so drugačni. “So mešanica generalnih vojakov, majhne elite in kontingenta bivših zapornikov. Ti zadnji imajo uniforme s črko K na svojih imenskih tablicah; imenujemo jim kašnike. Uporabljajo se kot meso za v mesoreznico, njihova naloga je samo napredovati in umreti, napredovati in umreti.”
Zato je Wagner tukaj. Ukrajinci so dobro vkopani in imajo svoje elitne enote v Bahmutu. Ruski načrt je brutalen in preprost – pošiljanje neskončnih valov v zakol. Nekaj, česar vojaki v redni vojski ne bi storili. Zanima me, zakaj se zdi, da so Wagnerjevi borci pripravljeni naleteti na skoraj gotovo smrt. Kojot se nasmehne. Imajo “motivacijo z obeh strani,” pravi. Brutalnost skupine se namreč ne nanaša samo na njene sovražnike ali nedolžne civiliste, temveč tudi na njene lastne ljudi. Tiste, ki se skušajo umakniti – ali nočejo napredovati – pogosto ustrelijo njihovi poveljniki.
Toda vojaki imajo tudi druge načine, da prebrodijo nočno moro Bahmuta. V kontrolni sobi baze med množico računalnikov, zaščitnih jopičev in telefonov dva velika zaslona prikazujeta prenose v živo iz različnih brezpilotnih letal skupine, ki dnevno letijo nad ruskimi položaji.
Nato mu je policist pokazal nekaj izjemnega. Na enem od zaslonov prikaže pogled v živo iz drona. Videl je košček gozda, severovzhodno od Bakhmuta. “Ni pomembno, kako izkušen vojak si,” pravi. “Če granata prileti blizu tebe, se boš odzval. Ampak poglej ta dva.”
Par Wagnerjevih borcev stoji ob šotoru, postavljenem med drevesi, ko eksplozija le nekaj metrov od njih napolni zaslon. Toda komaj opazijo in še naprej korakajo okoli svojega šotora.
“Popolnoma so pod vplivom drog,” pravi policist. In to ni osamljen dogodek. “Videli smo fante v jarku z mitraljezi, ko je meter za njimi eksplodirala mina. Samo vstali so, si stresli zemljo z glav in nadaljevali igranje s puškami.”
Tukajšnji vojaki ne vedo, kakšne droge so dobili Wagnerjevi možje, vendar se zdi, da jih spremenijo v zombije, ki lahko neomajno korakajo proti ukrajinskim linijam, čeprav njihovi tovariši okoli njih padajo kot muhe.
Pogosto se samopoškodujejo
Kojot pove, da ruski vojaki, kadar niso del visokega vodstva vojske, pogosto skušajo pobegniti na kakršen koli način. “Edini način, da se umaknejo, ne da bi jih njihovi častniki ustrelili, je, da so bili ranjeni. Včasih jih lahko vidimo v jarkih, da iztegnejo nogo, da jo lahko prestreli ali zadene šrapnel. Ali je to ali pa dobijo kladivo!”
Daleč od tega, da bi se sramoval ali poskušal zanikati to gnusno dejanje, Wagner ga je sprejel in ga poveličuje. Novembra lani, po simbolični resoluciji Evropske unije, ki je Rusijo označila za “državnega sponzorja terorizma”, je Prigožin v Evropski parlament poslal kladivo, prekrito z lažno krvjo.
Ruski ISIS
Sadizem sega do samega jedra skupine. V vročini podzemnega bunkerja, obdan z meglo cigaretnega dima, novinarju Kojot pove, da je v Bahmutu konec lanskega leta Wagner prisilil ujetnike, da so neoboroženi korakali pred njihovimi napadi, saj je vedel, da ukrajinski ostrostrelci ne bodo streljali na svoje moške. “Zelo so zviti,” pravi. V resnici je bitka za Bakhmut deloma tako težka zato, ker je Wagner – s svojim nenasitnim apetitom po krutosti – praktično ruski ISIS.
Lani je Dossier Center – preiskovalni projekt, ki ga je ustanovil nekdanji oligarh in ruski disident Mihail Hodorkovski – dokazal, da Wagner poroča samo Prigožinu, ta pa samo enemu človeku: Vladimirju Putinu.
To je predsednikova zasebna teroristična skupina. Vojaki na fronti so napeti. Zgrinjajo se med ruševinami, njihova edina zaščita so zaščitni jopiči, za nakup katerih so morali mnogi zbirati sredstva. Pijejo pekočo kavo, njihova sapa se v hudem mrazu spremeni v meglico.
Rusi počasi skušajo obkoliti mesto. Prihaja neizbežna velika ofenziva. Boj je težak – in še težji bo. V Bahmutu Ukrajinci izgubljajo na stotine mož na dan. Kijev je več mesecev poskušal zmanjšati število svojih izgub. Zdaj želijo, da svet izve resnico.
Toda Rusi izgubljajo več. Ukrajinska morala ostaja visoka. Dokler bo dobava orožja z Zahoda, predvsem iz ZDA in Velike Britanije, trajala, verjamejo, da bodo zmagovali. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je neumorno pritiskal na Zahod za vse, kar Ukrajinci potrebujejo za obrambo svoje svobode. Tukajšnji vojaki imajo radi Britanijo. Še posebej obožujejo Borisa Johnsona, za katerega pravilno vidijo, da stoji za večino podpore Londona.
Ko se odpeljejo iz baze, je eden od drugih vojakov s klicnim znakom “Strangeman” v popolnem anglofilskem naglasu rekel novinarju. “David, hvala Veliki Britaniji za pomoč Ukrajini,” mi reče v angleščini. Novinar mu je odgovoril: “Hvala, ker se borite za vse nas na Zahodu proti ruskemu imperializmu.” “Bog, ohrani kralja!” zaključi v ruščini.
Nikjer na svetu ni bolj jasne bitke med dobrim in napačnim, med tistimi, ki želijo zasužnjiti, in tistimi, ki se borijo, da ostanejo svobodni, zaključi novinar.
Pomisli na besede Strangemana zgodaj tisto jutro. “Rusi lahko pošljejo koliko morilcev in zombijev hočejo. Vse jih bomo pobili. In potem bomo nekega dne osvobodili Evropo Putina za vedno.”
Andrej Žitnik