fbpx

Odločitev vrha NATA padla: 4000 vojakov poslanih na Baltik in Poljsko. Med njimi tudi Slovenci

(Foto: STA).

Voditelji zveze NATO so na vrhu v Varšavi potrdili napotitev štirih bataljonov z okoli 4000 vojaki v Estonijo, Latvijo, Litvo in na Poljsko. NATO s krepitvijo vojaške navzočnosti na svojih vzhodnih mejah odgovarja na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija. Med njimi naj bi bilo tudi 30 pripadnikov slovenske vojske.

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je na novinarski konferenci pojasnil, da bo šlo za robustne večnacionalne bataljone, ki bodo v omenjene štiri države napoteni prihodnje leto in se bodo redno izmenjavali. Bataljoni “izkazujejo moč čezatlantskih vezi in dajejo jasno vedeti, da bi bil napad na eno zaveznico napad na celotno zavezništvo”, je poudaril prvi mož NATA.

Kdo bo poveljeval bataljonom NATA?
Stoltenberg je potrdil, da bodo ZDA prevzele poveljevanje bataljonu na Poljskem, Velika Britanija v Estoniji, Kanada v Latviji in Nemčija v Litvi. Ameriški predsednik Barack Obama pa je napovedal, da bodo ZDA na Poljsko napotile okoli 1000 vojakov, medtem pa je britanski obrambni minister Michael Fallon sporočil, da bo njegova država napotila 500 vojakov v Estonijo in 150 na Poljsko.

Vojake prispevale vse države. Koliko Slovenija?
Vojaško pomoč so po besedah Stoltenberga napovedale vse države članice. Po neuradnih informacijah naj bi Slovenija prispevala vod s 30 vojaki za bataljon pod kanadskim poveljstvom v Latviji.

NATO prevzel poveljstvo nad protiraketnim ščitom
Protiraketni sistem je namenjen zgolj obrambi in  je zasnovan kot ščit pred napadi “zunaj evro-atlantskega območja”, zagotavlja generalni sekretar zavezništva. Po njegovih besedah torej ne predstavlja grožnje ruski zmožnosti strateškega jedrskega odvračanja.

NATO je od ZDA prevzel poveljstvo in nadzor nad protiraketnim ščitom, ki ga postavljajo v Evropi. “Danes smo razglasili začetno operativno zmogljivost Natovega protiraketnega obrambnega sistema,” je pojasnil Stoltenberg in dodal: “To pomeni, da so ameriške vojaške ladje, nameščene v Španiji, radar v Turčiji in prestrezna baza v Romuniji zmožni delovati skupaj pod Natovim poveljstvom in nadzorom.”

“Zasedanje vrha zveze NATO v Varšavi je prelomen zato, ker se svet in še posebej Evropa soočata s številnimi krizami,” je srečanje komentiral premier Miro Cerar.

Slovenska vojska še vedno podhranjena
Slovenija je po obrambnih izdatkih na repu držav članic NATA, manjši delež BDP namenjajo le Španija, Belgija in Luksemburg. Po podatkih NATA je Slovenija lani za obrambne izdatke namenila 0,94 odstotka BDP, letos pa bo po ocenah ta delež ostal na isti ravni.

J.F., STA