Pisali smo o primeru, ko so Maročani na češkem veleposlaništvu kupovali schengenske vizume, da bi prišli v Evropo. Del tega je tudi širjenje islama na stari celini. V nadaljevanju preberite, zakaj mediji o tem molčijo in kakšni interesi se skrivajo za tovrstno korupcijo.
V prejšnjem delu smo pisali o tem, kako naj bi češko veleposlaništvo v Maroku v preteklosti prodajalo schengenske vizume ljudem, ki so poslani v Evropo z namenom opravljanja nezakonitih dejavnosti, med drugim na področju pranja denarja ali preprodaje mamil, hkrati pa nekateri tudi pripomorejo k širjenju islamizacije. Informacije glede tega nam je posredoval vir, ki je podatke pridobil od maroških tajnih služb ter od maroškega carinika in od nekdanjega pripadnika enote za boj proti mamilom.
Povedal nam je, da naj bi bila prodaja vizumov precej razširjena, v primeru Češke pa naj bi bil vpleten celo nekdanji premier. Ljudje, ki so prihajali po vizume, naj bi bili popolnoma neizobraženi in naj sploh ne bi točno vedeli, na katerem veleposlaništvu so se znašli. Ko enkrat pridejo v Evropo, gredo večinoma v Francijo. Denar za vizume, ki naj bi stali štiri tisoč evrov »po kosu«, pa naj bi prispevala tudi Fundacija za odprto družbo Georgea Sorosa, ki se zavzema za odprte meje in za novo globalistično multikulturno ureditev. Po drugi strani si Maroko prizadeva, da bi imel čim večji vpliv v Evropi tako kot Katar in druge muslimanske države, kar razkriva tudi nedavni škandal v zvezi s podkupovanjem uradnikov Evropske unije.
Medijski molk
Naš vir nam je zaupal, da je skupaj s češko diplomatko, ki naj bi bila odpuščena z veleposlaništva, ker ni hotela sodelovati pri tovrstnih dejavnostih, o tem pisal in obvestil tako Frontex kot visoke češke in bruseljske uradnike. Obvestiti je poskušal tudi kraljevo pisarno maroškega kralja. Vendar pa ni bilo odziva, na Češkem pa so skoraj vsi mediji o tem molčali. Trdi, da je to tudi zato, ker ni le Maroko tisti, ki si želi dobrih odnosov z Evropsko unijo, da bi lahko postal nekako most med Evropo in Afriko, predvsem na področju trgovanja, temveč tudi Evropska unija zaradi različnih poslov ne želi zaostritve odnosov s to državo. Prav tako je opozoril na to, da je nekdanji češki premier Babiš, ki naj bi bil prav tako vpleten, blizu francoskemu predsedniku Macronu in da naj bi po njegovih informacijah sodelovali tudi podkupljeni francoski cariniki, ki pomagajo omogočati prihod teh ljudi v Francijo. Zaradi tega se tudi v Franciji ne govori o tem, saj naj bi bilo vse to povezano tudi z drugimi pomembnimi posli. Trgovina med Evropsko unijo in Marokom naj bi se v zadnjih letih kar potrojila, zaradi česar nikomur ne ustreza razkritje teh podatkov. Sicer naj bi na začetku vladalo med novinarji iz različnih evropskih držav precejšnje zanimanje za celotno zgodbo, vendar pa je le-to kasneje čudežno »preshanilo«, kot da bi šlo za ukaze od zgoraj, da te stvari ne smejo priti v javnost.
Maroko v očeh Zahoda
Maroko si zato, da bi postal predvsem v trgovskem pogledu »vrata v Afriko«, prizadeva olepšavati svojo podobo v očeh Zahoda in se predstavljati kot čim bolj demokratična država. Nekdanji maroški kralj je bil Hasan II., oče sedanjega kralja Mohameda VI., ki naj bi včasih na lastno ljudstvo streljal kar iz helikopterja, danes pa v maroški prestolnici Rabatu stoji njegov mavzolej, v katerem muslimanski hodža nenehno bere Koran in mu poje slavo. Za njegovega sina Mohameda VI. se je zdelo, da bo bolj demokratičen. Sprva naj bi se zavzemal tudi za enakopravnost žensk, vendar pa so tovrstne načrte preprečili »ekstremisti« v vladi. Maroški kralj naj bi bil sicer eden najbogatejših ljudi na svetu, saj mu pripada ena tretjina vsega maroškega premoženja. Prav tako naj bi svojim ljudem pustil, da še posebej služijo s preprodajo hašiša in s podobnimi nezakonitimi dejavnostmi v Evropi in drugje.
Podpiranje migracij v Evropo
Kot je bilo rečeno, naj bi bili med »sponzorji« Maročanov, ki kupujejo vizume, Sorosevi nevladniki, ki jim zaradi lastnih interesov ustrezajo množične migracije. Maročani, ki prihajajo v Evropo, pa so velikokrat poslani tudi za to, da širijo islam in stopnjujejo islamizacijo Evrope. Globalistom, kot je Soros, ustreza tako ustvarjanje novega sveta brez meja kot tudi stopnjevanje kulturnih in verskih konfliktov v evropskih družbah, saj potem kažejo s prstom na Evropejce, češ da so »rasisti« in da je treba zaostriti zakonodajo o sovražnem govoru, če želimo ohraniti »odprto družbo«. Tako po eni strani uvažajo v Evropo migrante in uničujejo etnične razlike, ki jih je treba premostiti pri ustanavljanju globalne odprte družbe, kaotično stanje pa ustvarja izgovore za stopnjevanje prikrite tiranije. Dejstvo, da hoče Maroko zavoljo islamizacije pošiljati svoje ljudi v druge države, pa se razkriva tudi v tem, da naj bi ponekod celo plačeval za vzdrževanje veleposlaništva Malija, revne afriške muslimanske države. Maroko je prav tako v Parizu financiral graditev nove mošeje, namenjene posebej Maročanom, da jim ne bi bilo treba hoditi v »alžirsko« mošejo. Čeprav ostaja odprto vprašanje, ali si bodo zaradi različnih interesov kdaj v prihodnosti prišli navzkriž svetovljanski globalisti in muslimanski voditelji, se zdi, da ta čas kar dobro sodelujejo pri uničevanju Evrope.
Vpletena tajna policija
Eden od glavnih organizatorjev migracij iz Maroka v Evropo tudi po balkanski poti naj bi bil pripadnik tajne vojaške policije Abderrahman Badraoui. V preteklosti naj bi bil že vsaj trikrat zaprt, vendar mu je vsakokrat na prostost pomagal oče, ki prebiva v kraljevi palači. Prejšnje leto naj bi bil zaprt ravno zaradi goljufanja z vizumi. Tesno naj bi bil povezan tudi z Rusi, saj naj bi bil zadolžen za odnose z nekdanjimi državami za železno zaveso. Vodil naj bi nelegalne posle z ruskim podzemljem, večkrat pa je obiskal Češko. Šlo naj bi predvsem za mamila, saj je Maroko eden večjih pridelovalcev hašiša, ter za kupovanje orožja, ki zatem potuje na afriško celino. V tej zgodbi se Badraoui pojavi kot človek, ki naj bi pripeljal na češko veleposlaništvo ljudi, ki so potrebovali schengenske vizume, namesto njih naj bi celo izpolnil vse potrebne obrazce. Kupovanje petih vizumov, ki smo ga opisali v prejšnjem delu, naj bi bilo tako povsem organizirano. Ljudje, ki jih je pripeljal, pa morajo zatem v Evropi, kot je bilo že opisano, opravljati določene »službe«.
Preprečevanje škandala
Naš vir nam je povedal tudi, da je od nekdanjega pripadnika maroške enote za boj proti mamilom izvedel, da naj bi v času, ko je bil sam na tem območju, maroške vojaške in varnostne službe mejo s Španijo branile samo od enajste ure zvečer do druge ure zjutraj. Maroko naj bi spodbujal tudi nezakonite migracije v španskih enklavah na severni obali Afrike, Ceuto in Mellilo. Podobno, kot je to počel beloruski predsednik Lukašenko, ko je omogočal migrantom, da prek Belorusije nezakonito prestopajo poljsko mejo, naj bi maroške tajne službe podpirale vdore iz Centralne Afrike v omenjeni enklavi in zatem v Španijo in Evropo. Spomnimo se, prejšnje leto je v poletnih mesecih več tisoč migrantov poskušalo nasilno vstopiti v španski enklavi. Po podatkih našega vira lahko za tovrstnimi poskusi stojijo maroške državne službe. Celotna zgodba je danes še toliko bolj pomembna v luči škandala v Bruslju, kjer se Maroko le omenja, v središču pa je Katar. Po podatkih našega vira naj bi bilo obratno, vendar pa visoki predstavniki Evropske unije nočejo ogrožati trgovskih odnosov z Marokom, ki naj bi sicer na veliko podkupoval. Zato se o tem ne sme poročati.
Andrej Žitnik