Ameriška misija pri ZN je za ponedeljek sklicala odprto zasedanje o ruskih grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi kopičenja ruskih enot na meji z Ukrajino. To je storila dan pred predsedovanjem Varnostnemu svetu ZN, ki ga v februarju od Norveške prevzame Rusija.
Ameriška misija bo z zasedanjem Rusiji dala priložnost, da pojasni svoja stališča oziroma svoje namere, saj glede na kopičenje več kot 100 tisoč vojakov na meji med Rusijo in Ukrajino zahodne države menijo, da se predsednik Vladimir Putin pripravlja na invazijo.
Rusija bo morda skušala preprečiti zasedanje
Ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas Greenfield je dejala, da so za sejo s članicami Varnostnega sveta zaprosili zaradi grozečega obnašanja Rusije, namestnik ruskega veleposlanika pri ZN Dimitrij Poljanski pa je njeno izjavo označil za neutemeljene obtožbe in domneve in s svojim zapisom na Twitterju namignil, da bo Rusija morda skušala zasedanje preprečiti, “upamo, da članice Varnostnega sveta ne bodo podprle javnomnenjske predstave, ki škoduje slovesu Varnostnega sveta,” je zapisal v objavi.
To bo razprava brez ukrepov
Z zbranimi devetimi glasovi lahko zasedanje blokira vsaka članica Varnostnega sveta, vendar pa so v Washingtonu prepričani, da Rusiji to ne bo uspelo. Stalne članice Varnostnega sveta, med katerimi je poleg ZDA, Velike Britanije in Kitajske tudi Rusija, pri tem nimajo pravice do veta. Enako kot ostala zasedanja o Ukrajini od leta 2014, ob Moskvinem prevzemu Krima, bo tudi to priložnost za razpravo brez ukrepov, ker bo Rusija potem lahko vložila veto. Formalnega ukrepa Varnostnega sveta po zasedanju ne pričakujejo niti ZDA. Predvidoma se bo zasedanja lahko udeležila tudi Ukrajina, ki bo nizala obtožbe na račun Rusije skupaj z zahodnimi državami, Rusija pa bo dobila priložnost, da obtožbe zanika in zahod obtoži širjenja zveze Nato v vzhodno Evropo in ogrožanja ruske nacionalne varnosti. ZDA upajo tudi, da lahko vnesejo nekaj razdora v odnose med Moskvo in Pekingom, ki je bil doslej v Varnostnem svetu ZN izjemno načelen, ko je šlo za vprašanja zaščite suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in nevmešavanja v notranje zadeve držav.