Nova češka vlada napoveduje povečano sodelovanje s Tajvanom. Ta je nedavno napovedal ustanovitev sklada za pomoč Litvi. Kljub optimizmu pa tam niso vsi mnenja, da je za to vredno žrtvovati odnose z Ljudsko republiko Kitajsko, ki je postala svetovna velesila.
Novi češki premier Petr Fiala je 10. januarja odobril vladni predlog načrta, v okviru katerega se obeta vzpostavitev boljših odnosov s Tajvanom, z Indijo, Japonsko in Južno Korejo. Novi zunanji minister je postal Jan Lipavsky iz Piratske stranke. Lipavsky je večkrat kritiziral Rusijo in Kitajsko, prav tako pa je podpornik močnejše Evropske unije in zveze Nato. Češki predsednik Miloš Zeman, ki je znan po svojih dobrih odnosih z Rusijo in s Kitajsko, je zaradi tega celo zagrozil z blokado potrditve novega zunanjega ministra, a je po ultimatu Fiale vendarle popustil.
Tajvan pozdravlja češki načrt
Tajvansko zunanje ministrstvo je s sprejetim načrtom zadovoljno. Po poročanju Taipei Times so predstavniki zunanjega ministrstva dejali, da bodo skupaj s Češko pomagali varovati demokracijo. Po njihovih besedah si je Češka s svojim zavzemanjem za varovanje človekovih pravic tudi zunaj svojih meja izbojevala pomembno mesto v evropski politiki. Češka vlada naj bi v prihodnje sprejela tudi svojo različico tako imenovanega zakona Magnitsky, s katerim bo lahko sankcionirala kršitelje človekovih pravic po svetu. Zakon je bil prvotno sprejet v Združenih državah Amerike, njegov cilj pa je bil kaznovati ruske uradnike, odgovorne za smrt ruskega odvetnika Sergeja Magnitskya, ki je umrl leta 2009 v zaporu v Moskvi. Po njem nosi zakon tudi ime. Češka in Tajvan sta oktobra lani sicer podpisali vrsto memorandumov predvsem v zvezi s sodelovanjem na tehnološkem področju, kjer je Tajvan med vodilnimi na svetu.
Za tesnejše sodelovanje s Tajvanom se zanima tudi sosednja Slovaška, ki pa pri svojih namerah ni tako neposredna kot Češka. Tudi slovaška delegacija na čelu z namestnikom gospodarskega ministra je lani obiskala Tajvan, na kar se je ostro odzvala Ljudska republika Kitajska. Ta naj bi po poročanju tujih medijev na Slovaško tudi pritiskala. Slovaška je lani Tajvanu podarila več tisoč odmerkov cepiva proti novemu koronavirusu. Slovaška delegacija je med obiskom podpisala več temeljnih memorandumov za nadaljnje sodelovanje med državama.
Mešani občutki v Litvi
Okrepljeno sodelovanje med Litvo in Tajvanom ima korenine v lanskem poletju, ko je Tajvan odprl svojo pisarno v tamkajšnjem glavnem mesti Vilni. To je povzročilo ogorčenje na Kitajskem, ki trdi, da je Tajvan njihova provinca. Tajvan ima svoje pisarne tudi v drugih evropskih državah, vendar pa se tam pisarna imenuje po prestolnici Tajpej, ne pa po imenu države kot v Litvi. Litva je zaradi tega dobila številne pohvale za pokončno držo, na drugi strani pa je Kitajska deloma ustavila diplomatske odnose in zmanjšala trgovanje. Po poročanju BBC News Kitajska obtožbe o blokadi trgovine z Litvo zanika, vendar pa Evropska unija trdi, da ima dokaze, da je litovsko blago “obstalo” na kitajski carini. EU je zaradi tega tudi vložila pritožbo na Svetovno trgovinsko organizacijo. Med primeri blokade izstopa litovski rum. Ker naj rum ne bi prestal postopka na kitajski carini, je 20 tisoč steklenic ruma odkupilo kar tajvansko podjetje TTL, ki je v državni lasti. Prebivalce so pozvali, naj rum kupijo do konca tega meseca, ob tem pa so delili tudi kuharske recepte. BBC News še poroča, da je v tej baltski državi kljub povezovanju s Tajvanom prišlo do pozivov, da je treba odnose uravnotežiti.
Predsednik države Gitanas Nauseda je tako dejal, da odprtje tajvanske pisarne ni bila napaka, ampak je bilo napačno le poimenovanje. Kljub nekaterim notranjim nesporazumom pa je litovsko zunanje ministrstvo v odzivu povedalo, da vlada stoji za svojo odločitvijo o odprtju tajvanske pisarne. Strokovnjaki ob tem dodajajo, da Litva na Kitajsko izvozi en sam odstotek svojih izdelkov, zato si takšno politiko v nasprotju z drugimi državami lahko privošči.
Klemen Pucko