fbpx

Po novem več plina v Evropo iz Azerbajdžana?

Transanatolijski plinovod (foto: Tanap)

Po transanatolijskem plinovodu, ki teče iz Azerbajdžana preko Turčije do transjadranskega plinovoda, se letno steče 16 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Kar pa je glede na evropske potrebe še vedno premalo.

Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Cene zemeljskega plina so hudo poskočile, zaradi velikih vprašajev glede zanesljivosti dobave ruskega zemeljskega plina in nemški odločnosti, da zapustijo plinovod Severni tok 2, ki niti ni začel z obratovanjem, pa si roke te dni zaradi potencialnih zaslužkov manejo v Turčiji in Azerbajdžanu.

Od začetka obratovanja leta 2020 do konca januarja 2022 je po transanatolijskem plinovodu iz Azerbajdžana v Turčijo steklo 9 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, še naprej v Evropo pa dodatnih 14,5 milijarde kubičnih metrov.

Transanatolijski plinovod (vir: Wikimedia Commons)

Plinovod naj bi bil zmožen v enem letu prenesti 16 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Trenutno turška poraba predstavlja 6 milijard kubičnih metrov, kar pomeni, da lahko Evropa dobi preostalih 10 milijard.

Evropa potrebuje več
A pri Remix News opozarjajo, da je glede na evropske potrebe to kaplja v morje. Samo Madžarska na leto porabi 11 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, medtem ko Nemci potrebujejo 86 milijard kubičnih metrov. Plin iz Azerbajdžana je vseeno cenejši kot pa ladijski uvoz iz ZDA.

Južni plinski koridor (foto: Wikimedia Commons)

Vseeno, kar je malo za Evropo, je še vedno velik zaslužek za Azerbajdžan in posledično tudi Turčijo, preko katere se vije 850 kilometrov dolg odsek Južnega plinskega koridorja, ki sega od Kaspijskega morja vse do Italije.

Ivan Šokić