V Sloveniji epidemiološka slika res ni najbolj spodbudna, število novih okužb je še vedno visoko, prav tako število smrtnih žrtev. Ukrepi ne delujejo, jih meni vedno več, je pa tudi res, da jih veliko ljudi ne upošteva. Medtem ko so s spoštovanjem ukrepov v nekaterih evropskih državah že uspeli zmanjšati številke in nekatere ukrepe postopoma sproščajo, pa se na Švedskem borijo s hudim izbruhom epidemije, direktor zdravstvenega varstva v Stockholmu Bjorn Eriksson je priznal, da rabijo pomoč. Kje bi bili danes mi, če bi prevzeli švedski model?
Mesece smo poslušali, kako so določeni mediji opevali švedski model, ki je temeljil na tem, da so uvajali blažje ukrepe, obenem pa računali na to, da se ljudje že sami od sebe držijo priporočil, brez da bi bilo treba zapovedovati in kaznovati. Kar za Švede sicer drži, tudi Slovenci, ki tam živijo, so poročali o tem, da ljudje ohranjajo distanco, da se več ali manj ne družijo in da virus jemljejo resno. Za vzor so si švedski model vzeli tudi naši zanikovalci virusa in protivladni aktivisti, ki so svoje neupoštavanje ukrepov opravičevali z domnevno uspešnim modelom Švedske. Tega so si sicer prikrojili po svoje, naša menstaliteta pač ni švedska. Fotografije s Švedske so sicer pričale o tem, da so trgovine ves čas polne, enako tudi nekateri drugi centri oziroma kraji, za katere je značilno, da se zbira več ljudi. Predvsem v zadnjih mesecih pa se je izkazalo, da je njihov model daleč od učinkovitega, število okuženih z virusom je poskočilo v nebo, na žalost tudi število smrtnih žrtev. A o tem naši mediji ne poročajo kaj dosti, saj bi, več kot očitno, s tem priznali svojo zmoto, posamezniki, ki se namenoma ne držijo ukrepov, pa bi morali za svoje početje najti drug priročen izgovor.
Na Švedskem je bilo do zdaj 313 tisoč primerov okužb s koronavirusom, Reuters je pred dvema dnevoma poročal o 7300 smrtnih žrtvah, včeraj jih je bilo že 54 več. V stockholmu in v območjih okoli njega so zabeležili največ smrti, in sicer 2836. V Stockholmskih bolnišnicah se je v sredo zdravilo 814 covid bolnikov, 83 na intenzivnem oddelku – kar je praktično že maksimum njihovih zmožnosti. Srednje šole so že uvedli na daljavo, zapiranje trgovin in fitnesov pa zaenkrat še vedno temelji na priporočilih, čeprav oblasti ugotavljajo, da so priporočila tokrat očitno premalo učinkovita in se tudi vedno bolj nagibajo k obveznemu zaprtju. Poleg tega je priporočeno tudi delo od doma, če je to le mogoče, doma ostajajo pa že sicer tudi ob blažjem prehladu. A številke pri njih so – tudi v primerjavi z našimi, naravnost alarmantne, kar je razvidno s spodnjega grafa. Slika dejansko pove več, kot tisoč besed. Bi si še vedno želeli imeti švedski model?
“Vidimo, da se razmere razvijajo v napačno smer – razmere so zelo resne,” je ob poraznem zdravstvenem stanju pred kratkim priznal švedski premier Stefan Löfven. Ob tem je Löfven še dejal, da se na intenzivni negi zdravi vse več obolelih za hudo obliko covida-19, število smrtnih žrtev pa naj bi po predvidevanjih močno narastlo. Oglasila se je tudi zdravstvena ministrica Lena Hallengren, ki je ob tem sporočila, da je kar ena petina vseh bolnikov na intenzivni negi bolnikov s covidom-19. Zato je premier napovedal, da bo vlada predlagala zakon, s katerim bi po vsej državi prepovedali prodajo alkohola po 22. uri, predvsem po barih, restavracijah in nočnih klubih, kjer so se ljudje očitno še vedno zbirali. Razmišljajo tudi o zaprtju vseh fitnes centrov in nenujnih trgovin. Že pred tem je Švedska znova uvedla tudi prepoved obiskov v domovih za ostarele. Poročali pa smo tudi že o tem, da so statistični podatki pokazali, da švedsko gospodarstvo prvega vala okužb ni preživelo nič bolje kot ostala gospodarstva v svetu, čeprav je bila država bolj odprta. Kar je preveč, je preveč, je dejal Erikkson, pijače po službi in praznično nakupovanje enostavno ne bi smeli biti vredni več od grozljivih posledic, ki jih prinašajo. Kaj pa pri nas, je veseli december vreden več od zdravja in življenj ljudi?
Sara Bertoncelj