Pogled v prostor, ki mu rečejo “obrezovalnica žensk”

Po svetu je vsako leto obrezanih več kot dva milijona deklic med sedmim in dvanajstim letom starosti. V nekaterih afriških državah je obrezanih več kot 85 odstotkov žensk, v Evropi jih gre skozi postopek obrezovanja največ v Veliki Britaniji. 

Žensko genitalno pohabljanje (Female genital mutilation – FGM) je postopek, pri katerem ženski, pogosto še deklici, odrežejo ali kako drugače poškodujejo nekatere vitalne dele spolovila. Izvaja se iz kulturnih, verskih in/ali družbenih razlogov.

V eni izmed kenijskih nelegalnih “obrezovalnic” poteka obred v majhni, umazani, temni sobi. Po tleh so razpete sive vrvi in plastična pregrinjala. Postopek je izveden z britvico in steklenico alkohola. Ženska ali deklica se uleže na tla, nato pa jo zvežejo z vrvmi, pokrijejo z odejo čez glavo in potisnejo ob tla. “Obrezovalka” z britvico trikrat zareže in nato na rano vlije alkohol, saj pomaga pri zaustavljanju krvavitve, poroča CNN. Žrtev pustijo tako zvezano dva tedna, da se rana za silo zaceli. “Obrezovalka” dodaja, da je pomembno obrezati mlade deklice, saj si le na tak način ne bodo želele fantov in čutile potrebe po spolnosti, ko so še mlade.

Klasifikacija pohabljanja
Svetovna zdravstvena organizacija loči štiri tipe obrezovanja, okrog 80 odstotkov vseh obrezovanj sodi v prva dva tipa. Vsako leto gre skozi proces obrezovanja približno 2 milijona deklic med 7 in 12 letom starosti, postopek pa je razširjen zlasti med muslimanskimi afriškimi plemeni ob Nilu.

TIP 1: Obrezanje kožice klitorisa z odstranitvijo celega klitorisa ali njegovega dela.
TIP 2: Izrezanje klitorisa in malih sramnih usten.
TIP 3: Izrezanje klitorisa in malih sramnih usten ter zašitje zunanjih sramnih usten z nitjo ali z rastlinskimi trni (infibulacija). Pri tem se spolovilo zaraste tako, da ostane le majhna luknjica za odtok urina in menstrualne krvi. Po poroki mož ženo prereže z nožem, da ima lahko spolne odnose.
TIP 4: V četrti tip sodijo vse še hujše oblike pohabljanja ženskega spolovila, na primer izžiganje klitorisa, jedkanje s kemičnimi izvlečki rastlin, spraskanje vagine itd.

 

Obrezovanje žensk najpogosteje izvajajo v Afriki
V Keniji je bilo obrezovanje prepovedano leta 2011, pa vendar se praksa pohabljanja še vedno izvaja v nekaterih skupnostih. Poleg Kenije je obrezovanje žensk po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dokumentirano v 28 državah Afrike ter v peščici držav Azije in Srednjega vzhoda. Določene vrste pohabljanj se pojavljajo tudi pri posameznih etničnih skupinah Centralne in Južne Amerike.

vir: WHO

Vir: WHO

Srhljiva statistika
Točne podatke glede razširjenosti obredov pohabljanja je nemogoče pridobiti. Svetovna zdravstvena organizacija navaja podatke, pridobljene skozi nacionalne vprašalnike, namenjene ženskam med 15 in 49 leti. Ženske so odgovarjale na temeljno vprašanje, ali so bile obrezane.

Foto: Pixabay

Foto: Pixabay

V sedmih državah Afrike je razširjenost obrezovanja skorajda univerzalna, saj je obrezanih več kot 85 odstotkov žensk in deklic. Štiri države imajo visoko razširjenost med 60 in 85 odstotki, še nadaljnjih sedem držav pa ima razširjenost obrezovanja med 30 in 40 odstotki.

Žrtve obrezovanja tudi pri naših sosedih
Po poročilih Evropske komisije naj bi žrtve ali potencialne žrtve obrezovanja živele tudi v najmanj 13 državah članicah EU: v Avstriji, Belgiji, na Danskem, Finskem, Irskem, v Franciji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu. Po številu žrtev med evropskimi državami izstopajo Velika Britanija, Francija in Italija.

Daleč od oči, daleč od srca
Za Slovenijo podatki o žrtvah obrezovanja ne obstajajo, bržkone so glede na etnično in versko sestavo države za zdaj morda le kakšne posamezne izjeme. Pri nas smo na obrezovanje žensk postali pozorni šele ob izidu slovenskega prevoda knjig Puščavska roža in Puščavska zarja. Avtorica Waris Dirie je svetovno znana manekenka iz Somalije, ki je bila kot deklica obrezana in infibulirana. Ustanovila je fundacijo za boj proti obrezovanju žensk. Danes deluje v svetu ogromno človekoljubnih, humanitarnih in zdravstvenih organizacij, ki se borijo za izkoreninjenje tega grozljivega običaja.

Anja Dangubič