Silvesterska praznovanja so morda najbolj znana po veličastnih ognjemetih, ko jih opazujemo v največjih prestolnicah sveta. V Sloveniji si ob izteku starega leta prehod v novo leto zelo radi zapojemo ob znameniti pesmi Alfija Nipiča, Silvesterski poljub. Nekatere tuje države pa imajo zelo zanimive in za nas neobičajne običaje ob praznovanju novega leta.
V kratkem pregledu boste videli zanimive običaje v Angliji, na Kitajskem, Danskem, v Braziliji, Grčiji, na Japonskem in v Portoriku. V Angliji imajo zanimiv običaj, da bo prvi gost v novem letu družini prinesel srečo in blagostanje. To naj bi bil moški, ki vstopa skozi sprednja vrata, s seboj pa nosi tradicionalna darila, kot so štruca kruha za v kuhinjo, pijača za glavo družine, premog za ogenj – sicer ni dobrodošel.
Na Danskem še vedno ponekod gojijo tradicijo, da pred vhodnimi vrati postavijo kup počenih in razbitih posod. Za to priložnost uporabijo stare krožnike in posode, ki jih zmečejo njihovi prijatelji na silvestrovo. Dejanje simbolizira prijateljstvo in bratstvo – število črepinj razbite posode pa prikazuje število prijateljev.
V Braziliji slavijo boginjo vode Yemanji, v Grčiji pa dan sv. Basila
Na silvestrovo se duhovnice oblečejo v modro in belo, z obredi pa slavijo boginjo vode Yemanji. Pripravijo tudi žrtveni čoln, ki ga napolnijo z nakitom, svečami in cvetjem s plaže Ria de Janeira, ki ga potisnejo v ocean. S tem naj bi jim prinesel zdravje, bogastvo in srečo. Grčija slavi prehod iz starega v novo leto z dnevom sv. Basila. Ob tej priložnosti pečejo poseben kruh, v katerega skrijejo kovanec. Postrežba kruha je nekaj posebnega: prvo rezino ponudijo bogu, drugo tistemu članu družine, ki družino preživlja, tretja pa je namenjena domu. Če je v tem kosu tudi kovanec, bo pomlad tisto leto prišla zelo zgodaj. Če pa kdo od družine dobi kos kruha s kovancem, pa ga v prihajajočem letu čaka še posebna sreča.
Japonska slavi svoj praznik oshogatsu
Japonsko novo leto oz. oshogatsu je namenjeno praznovanju z družino, še prej pa je treba primerno temu okrasiti domove. Japonci ob tej priložnosti počistijo celo hišo, pred novim letom pa se morajo rešiti vseh dolgov in obveznosti. Sledijo tradiciji treh stvari: borove veje (kadomatrsu), ki simbolizira dolgo življenjsko dobo, steblo bambusa, ki simbolizira blaginjo, cvetovi slive pa pomenijo plemenitost. Preden ura odbije polnoč, zazvonijo na 108 zvonov, s tem pokažejo, da je bilo pred novim letom odpravljenih 108 težav.
Portoričani zlivajo čebre vode, Kitajci pa obarvajo vsa vhodna vrata z rdečo barvo
Po poročanju portala Ekodežela imajo na Kitajskem ob praznovanju novega leta svoje tradicionalne običaje. Tudi oni novo leto pričakajo svojevrstno. Vsa vhodna vrata obarvajo z rdečo, kar na Kitajskem simbolizira srečo in veselje. Na ta dan skrijejo vse nože, da se nihče ne poreže, saj bi to lahko zmanjšalo srečo in veselje celotne družine v prihajajočem letu. V novo leto na Kitajskem sicer vstopajo konec januarja. Prebivalci Portorika pa skozi okna zlivajo čebre vode in pred prihodom novega leta očistijo svoje domove. Verjamejo, da bodo s tem obredom imeli v prihajajočem letu boljše možnosti, saj se z njim tudi očistijo slabih duhov.
Sara Kovač