fbpx

Poljska konzulka v Ljubljani za Novo24TV: Imamo jasne dokaze za to, da migrante na Poljsko pošilja Lukašenkov režim!

Migranti na poljsko-beloruski meji. (Foto: epa)

Strinjam se s trditvijo, da Lukašenko s pomočjo migrantov vodi hibridno vojno. Na situacijo v zvezi z migranti gledamo kot na očitno provokacijo Belorusije. Treba je poudariti, da ne gre samo za migrante iz Afganistana, ampak tudi iz Iraka in drugih držav,” je za Novo24TV povedala poljska konzulka v Ljubljani Kamilla Duda-Kawecka. 

Nedavno smo poročali, da se hibridna vojna beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka proti Poljski  nadaljuje. Potem ko je izvedel “napad” na svojo zahodno sosedo in pribaltske države s pomočjo ilegalnih migrantov iz Iraka in Afganistana, tokrat uvaja nov državni praznik na dan napada Sovjetske zveze na Poljsko. Obenem gre za širši proces restalinizacije beloruske družbe in zbliževanja z Rusijo. Novi praznik bodo v Belorusiji prvič praznovali 17. septembra 2021. Na Poljskem so potezo beloruskega političnega vrha že razumeli kot znak sovražnosti do poljskega naroda. Obletnico napada Sovjetske zveze na Poljsko bodo v Minsku sicer obeležili kot dan narodne enotnosti. Poseben dekret (uradno listino) o ustanovitvi novega državnega praznika je v ponedeljek podpisal sam beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Ob tem je poudaril, da je njegova odločitev oprta na “zgodovinsko pravičnost”.

Za mnenje o nastali situaciji zlasti glede aktualne migrantske krize na Poljskem in pomena novega beloruskega državnega praznika smo se pogovarjali s poljsko konzulko v Ljubljani gospo Kamillo Dudo-Kawecko: “Ta praznik, ki je postavljen na točno določen datum, je de facto provokacija in delovanje v smeri delitve poljske in beloruske družbe. Obenem izraža delovanje, uperjeno v poljsko narodno manjšino v Belorusiji. Poleg tega menimo, da se s tem skuša nekako zanikati oziroma postaviti pod vprašaj belorusko neodvisnost in njene očividne zgodovinske korenine, ki niso ruske.” Zato razumejo ta praznik in ta datum kot poskus ponovnega pisanja zgodovine Belorusije ter potiskanja v okvire ruske narodne dediščine. Obenem se za to poteza skriva želja po tesnejši povezanosti Belorusije z Rusijo, kar ni povsem skladno z zgodovinsko resnico.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in ruski predsednik Vladimir Putin (Foto: epa)

Težko je po njeno sicer oceniti, kaj natanko to pomeni: ali bo Belorusija čez čas postala del Rusije ali gre zgolj za težnje, ki Belorusijo peljejo na pot monetarne in vojaške unije z Rusijo. Toda treba je upoštevati, da delovanje predsednika Lukašenka ni nujno skladno s tem, kar si Belorusi oziroma vsaj ne velika večina dejansko želijo. Prav zato je težko napovedati, kako se bodo razmere v tej državi razvijale v prihodnje. Vseeno se nevarnost združitve teh dveh držav v bližnji prihodnosti ne zdi verjetna. “Seveda pa se pred našimi očmi dogaja zbliževanje na političnem in gospodarskem področju. S poljskega vidika Evropska unija izgublja Belorusijo,” pove Duda Kawecka. Po njeno EU ni zmožna oblikovati takšne politike, ki bi beloruske oblasti prepričala, da bi se poljska vzhodna soseda odprla proti Zahodu ter stopila na pot približevanja EU, ne pa proti Rusiji.

EU kaže premalo odločnosti na področju diplomatskih odnosov z Belorusijo
Poljska konzulka pove, da se ji razmere v Belorusiji zdijo nekoliko drugačne kot tiste v Ukrajini in v Moldaviji. Odnosi med belorusko in rusko oblastjo so namreč povsem drugačni kot z ukrajinsko. V trenutnem sistemu takšnega tveganja vojne ni. V Belorusiji bi se morala zamenjati oblast. Za Rusijo je Belorusija neke vrste “satelit”, zato so v Moskvi pripravljeni narediti ogromno, da se tovrstne spremembe ne bi zgodile. EU je na področju zunanje politike učinkovita pri uporabi “mehke sile” oziroma mehkega pristopa. V situacijah, ki zahtevajo večjo odločnost (denimo odločnejša diplomatska prizadevanja) pa se je že večkrat izkazalo, da takšen pristop pokaže določeno šibkost EU zaradi različnih interesov posameznih članic Zveze. V nadaljevanju se je konzulka Duda Kawecka dotaknila tudi zaostrenih razmer na poljsko-beloruski meji, povezanimi z množičnimi migracijami.

Ilegalni migranti na meji med Belorusijo in Latvijo (Foto: EPA)

Strinjam se s trditvijo, da Lukašenko s pomočjo migrantov vodi hibridno vojno. Na situacijo v zvezi z migranti gledamo kot na očitno provokacijo Belorusije. Treba je poudariti, da to niso samo  migranti iz Afganistana, ampak tudi iz Iraka in drugih držav.” Ta skupina oseb je po mnenju poljske poznavalke sicer razmeroma majhna. Govora je bilo denimo o 50-ih osebah, zadnja informacija pa govori o komaj 30 osebah. Ni namreč govora o milijonu ali vsaj 100 tisoč ljudeh, ki so obtičale na meji. Imamo pa jasne dokaze, da zadevo podpirajo beloruske oblasti. “Zadevo razumemo kot delovanje Belorusije z namenom razbitja enotnosti Evropske unije in preizkušanje evropskega azilnega sistema. To je testiranje sistema migracijske politike EU.” Miselnost v Bruslju pa se usmerja  v v stališče, ki ga je Poljska zastopala že leta 2015. Gre za diametralno drugačno videnje situacije, kot ga je v tistem času zastopala Nemčija.

Poljska čuti dolžnost do ubranitve zunanje evropske meje in hkrati do nudenja humanitarne pomoči potrebnim 
Država ob Baltiku je bila soudeležena pri evakuaciji ljudi iz Afganistana. Evakuirala je Afganistance, ki so z njo sodelovali, oziroma s članicami zveze Nato. Danes se je pojavila potrjena informacija, da bo tudi iz Nemčije sprejela okoli tisoč afganistanskih prebežnikov, ki so članicam zveze Nato pomagali v času operacije. Prav zato ne drži povsem trditev, da Poljska popolnoma zavrača sprejemanje tujih državljanov. “Vendar pa ne sprejemamo delovanja Minska, kjer državni aparat, ki se gre politično izsiljevanje EU, nastavlja migrante v bližini poljske in litvanske državne meje,” je kritična Duda Kawecka. Konec avgusta je na tem področju namreč prišlo do skupne izjave poljskega, litvanskega, latvijskega in estonskega predsednika vlade.

Poljski vojaki postavljajo bodečo žico na meji z Belorusijo. (Foto: epa)

Znano pa je tudi, da na poljsko-beloruski meji nastaja ograja iz bodeče žice. V prihodnje Poljska in njena obmejna straža ne bosta spreminjali pristopa do ilegalnih migrantov, saj gre za neke vrste provokacijo. V povezavi s tem na Poljskem prav tako čutijo tudi dolžnost obrambe zunanje evropske oziroma schengenske meje. In če nekatere osebe dejansko potrebujejo pomoč, so jim pripravljeni pomagati. Na obmejna območja so poslali celo konvoj s humanitarno pomočjo, vendar ga Belorusija ni spustila naprej. “Želeli smo jim pomagati s šotori, hrano itd., toda na žalost so beloruske oblasti humanitarnim delavcem onemogočile dostop,” pojasni poljska konzulka in dodaja, da še vedno gojijo upanje, da se bodo beloruske oblasti spametovale, ker to delajo na račun nedolžnih ljudi, ki se jih ne bi smelo zlorabljati oziroma instrumentalizirati na takšen način.

Poljski vojaki postavljajo bodečo žico. (Foto: epa)

Bodeča žica na poljsko-beloruski meji (Foto: epa)

Bodeča žica med državnima mejnikoma Poljske in Belorusije (Foto: epa)

Domen Mezeg