fbpx

Poskus državnega udara v Peruju spodletel: Levičarski predsednik pristal v zaporu

Predsednika Peruja Pedra Castilla je policija aretirala. (Foto: epa)

Levičarski predsednik Peruja Pedro Castillo je v sredo skušal razpustiti parlament in uvesti samovlado z odloki do novih volitev. Člani kongresa, v katerem ima večino opozicija, so ga nato odstavili in bil je pridržan. Na položaj prve predsednice v zgodovini te države je medtem že prisegla dosedanja podpredsednica Dina Boluarte.

V televizijskem nacionalnem nagovoru je pred aretacijo Pedro Castillo odredil nočno policijsko uro ter reorganizacijo sodstva in tožilstva, ki ga preiskujeta zaradi domnevne korupcije in trgovine z vplivom – obtožbe, ki jih zanika. Za nemirno latinskoameriško državo pa tovrstni pretresi sicer niso nenavadni, so se pa, vsaj za zdaj, končali brez smrtnih žrtev.

Po aretaciji je sicer prišlo do spopadov med Castillovimi podporniki in nasprotniki, ki so demonstrirali pred policijsko postajo, kjer so zdaj že bivšega predsednika zaprli, a jih je policija s pomočjo solzivca razgnala. Politični kaos se je v sredo začel z že tretjim poskusom ustavne obtožbe proti Castillu, odkar je ta nekdanji podeželski učitelj pred 18 meseci presenetljivo zmagal na predsedniških volitvah.

Protestniki v Peruju (Foto: epa)

53-letni Castillo je tik pred predvidenim glasovanjem sporočil, da razpušča parlament, napovedal vzpostavitev izredne vlade in vladanje z dekreti ter uvedel policijsko uro in številne druge ukrepe. Pri tem je bil med vladajočo elito povsem osamljen. S položajev je odstopilo več ministrov in tudi perujski veleposlanik pri Organizaciji ameriških držav. Celo Castillov odvetnik Benji Espinoza naj bi sporočil, da predsednika več ne bo zastopal.

Gre za očiten poskus državnega udara
130-članski parlament je nato kljub vsemu glasoval za njegovo odstavitev s kar 101 glasom podpore. Castillovo dejanje so obsodili politiki z vseh vetrov. Levičarska poslanka Ruth Luque je dejala, da gre za očiten poskus državnega udara po vzoru tistega iz leta 1992, ki ga je izvedel bivši predsednik Alberto Fujimori. Tudi ta je potem končal v zaporu. Castillov poskus samovlade je bil dokončno obsojen na propad, ko sta poveljstvi vojske in nacionalne policije sporočili, da ne bodo sodelovali pri dejanjih, ki niso v skladu z ustavnim redom. Ustava namreč pravi, da lahko predsednik razpusti kongres le, če ta dvakrat zapored ne potrdi njegovega seznama ministrov.

Protestniki v Peruju (Foto: epa)

Castila so aretirali zaradi upora proti državi
Poslanci so sicer v ustavni obtožbi navedli, da so Castila odstavili zaradi njegove moralne nesposobnosti voditi državo. Castillo je od leta 2018 že tretji predsednik Peruja, ki je moral zapustiti položaj zaradi te utemeljitve. Peru je imel leta 2020 v samo petih dneh kar tri predsednike. Castillo se je po glasovanju o odstavitvi s položaja odpravil na sedež policije v prestolnici Lima, kjer je nato tudi ostal, saj so ga pridržali po nalogu posebne ekipe tožilcev, ki se ukvarja s politično korupcijo. Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da ga preiskujejo zaradi upora proti državi.

Peru dobil prvo predsednico
Po Castillovi aretaciji je na položaj nove predsednice prisegla 60-letna pravnica Dina Boluarte, ki naj bi na čelu države ostala do konca Castillovega mandata julija 2026. Po nastopu položaja je pozvala k dialogu vseh političnih sil, državljane pa k enotnosti.

Dina Boluarte (Foto: epa)

Odzivi iz regije
Iz regije so se na dogajanje v Peruju različno odzvali. ZDA so po Castillovi razpustitvi parlamenta predsednika pozvale, naj svojo odločitev razveljavi, nato pa je iz Washingtona, kjer niso navdušeni nad levičarskimi vladami v Latinski Ameriki, prišlo še sporočilo, da zanje več ni predsednik Peruja. “Zakonodajalci so sprejeli korektiven ukrep,” je po odstavitvi Castilla dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price. Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador  je medtem sporočil, da so za vse skupaj krive gospodarske in politične elite v Peruju, ki so od vsega začetka sovražne Castillu. Predsednik Kolumbije Gustavo Petro je pozval k dialogu in opozoril, da demokracija zahteva priznanje volje ljudstva tako pri kongresnih kot tudi predsedniških volitvah.

Sara Kovač